Kolosej

Gostovanje Slovenske kinoteke v mariborskem Koloseju

1. 12. 2009
V petek, 4. decembra, se bo s slavnostno otvoritvijo in predstavo filma Pevec jazza (The Jazz Singer) v Koloseju v Mariboru začel teden Slovenske kinoteke, ki bo potekal do 12. decembra. Vstopnice za predstave bo možno kupiti od 2. decembra dalje, samo na blagajni kinocentra Kolosej.
Srečanje dveh časovnih točk filmske zgodovine, preteklosti in sedanjosti, je možno v temi kinodvorane – tam, kjer se rojeva umetnost, seveda. Filmska umetnost je umetnost slike, torej filmske podobe in filmskega zvoka. To skupno pot pričenjamo s filmom Pevec jazza (1927, režija Alan Crosland), skozi katerega spregovori Al Jolson dejansko prvikrat v zgodovini. In filmski sinhron je bil rojen.

Spored filmov iz Slovenske kinoteke, Kolosej v Mariboru, 4. do 12. december 2009<

Program je sestavljen iz šestih sklopov, katerih rdeča nit je zgodba različnih pogledov na svet uspeha, na svet tako imenovane uspešnosti. Seveda je pomembno vprašanje, ki se zastavlja: kaj je uspeh, kaj pomeni v današnjem času uspešnost in tako smo v prvem koraku prvega večera spoznali uspeh pevca ter romantično obarvano vzdušje uspešnosti preko glasbe. In že naslednji dan bo zaznamoval romantični maraton – tako rekoč trije vogali uspešnosti, (samo)premagovanja in (samo)dokazovanja.

Prvi film sobotnega večera (5.12.)) ima naslov Veter nas bo odnesel s seboj (1999, režija Abbas Kiarostami) in je skrajno komorna drama treh možakov, katera se nadaljuje v film Pomlad, poletje, jesen, zima … in spet pomlad (2003, režija Kim Ki-duk), kakor bi se prejšnja eksistenčna vprašanja želela pomiriti z naravo. Maraton, večer in nočno potovanje zaključujemo s kultnim filmom Polnočni kavboj (1969, režija John Schlesinger), v katerem je številka ena sicer glasba – čeprav je film dobil kar nekaj Oskarjev: za film, režijo in scenarij.

Nedeljsko pozno popoldne (6.12.) se bo začelo z idejo športne uspešnosti s filmom Zidane: portret 21. stoletja (2006, režija Douglas Gordon in Philippe Parreno), nadaljevalo pa s filmom Državljan Kane (1941, režija Orson Welles), v katerem ni moč prezreti uspešnosti denarja in politike. A za kakšno ceno – to ve le "Rosebud".

Ponedeljkov program (7.12.) začenjamo z idejo uspešnosti naravnih zakonov, večnim preletavanjem letnih časov, minljivostjo, odhajanjem in rojevanjem, kar se vse ujame v prvem filmu Jesenska zgodba (1998, režija Eric Rohmer), nadaljuje pa s kultno road movie dramo Goli v sedlu (1969, režija Denis Hooper). Kaj pomeni biti uspešen, če pa je lahko pot iz Los Angelesa do New Orleansa zapisana z črko usode Smrti?

Torek (8.12.) odgovarja z dvema različnima žanroma. Začenja se z uspešno komedijo To so gadi (1977, režija Jože Bevc) z domačega platna, le-tej pa sledi nekoliko romantično obarvana kriminalka s tujega platna: Atlantic city U. S. A. (1980, režija Louis Malle). Droga in nepošten denar pač nista vedno uspešna kombinacija za mirno življenje.

Sreda (9.12.) se bo ozrla nazaj v čas Jugoslavije, vprašanje uspešnosti pa je skrito v razumevanje medčloveških intimnih trenutkov – najprej v filmski drami Balkan ekspres (1983, režija Branko Baletić), nato pa z beneškim srebrnim levom okronanim filmom Črna mačka, beli mačkon (1998, režija Emir Kusturica).

Četrtek (10.12.) se bo ponašal z vedno uspešno komičnostjo – francosko in italijansko. Najprej si bomo lahko ogledali komedijo Praznični dan (1948), seveda z vedno uspešnim režiserjem Jacquesom Tatijem v glavni vlogi, nato pa sledi italijansko začinjena satira, mestoma celo parodija, z naslovom April (1998, režija Nanni Moretti).

Pester teden bomo sklenili s kar štirimi kultnimi filmskimi dogodki , v katerih je vprašanje uspešnosti vprašanje osebne eksistence in interpretacije življenja. Prvemu je naslov Ne glej v tuja okna (1984, režija William Fruet) in bo spregovoril o tem, kako lahko nedolžen vojerizem spremeni usodo, drugi pa je Dersu Uzala (1975), veliki film o človeški eksistenci, seveda delo Akire Kurosawe.

Prvi sobotni (12.12.) film bo povojna drama Evropa (1991, režija Lars von Trier), v kateri bo v ospredju napeto ozračje Nemčije po letu 1945, drugi pa je kultni steber v uspešnosti premagovanja svojih slabosti, kar bomo spoznali v večni filmski klasiki z naslovom Vrtoglavica (1958, režija Alfred Hitchcock). S tem pa se zaključujejo dnevi Slovenske kinoteke v Mariboru.

V pregledu celotnega opusa pokazanega zagotovo ne gre spregledati rdeče niti, na katero želimo opozoriti. Namreč: današnji svet meri uspešnost z vatli denarja, imperialne, ekonomske in/ali politične moči. Notranja uspešnost pa očem seveda ni vidna. Je intimna, skrita v razumevanje sveta, ki se izmika pogledu vsakdana, saj se seli v umetnost. V svet umetnosti. In to je pravzaprav temeljna naloga vsakega filma.

Zadnje novice