Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Zvesti vrtnar

triler
Ljubezen. Za vsako ceno.
Na sporedu od: 29.12.2005, Kolosej Ljubljana
2h 9min / 129min
Leto: 2005
Scenarij: Jeffrey Caine po romanu Johna Carréja
Režiser z oskarjem nagrajenega Božjega mesta Fernando Meirelles nas v napetem trilerju popelje na temačno stran globalizacije. Britanski diplomat (Ralph Fiennes - Angleški pacient) skuša odkriti resnico o smrti svoje žene (Rachel Weisz - Constantine). S pomočjo diplomatskih zvijač mu uspe najti pravo sled, ki ga vodi prek treh celin vse do šokantnega razkritja velike zarote, zaradi katere eni bogatijo, medtem ko nedolžni umirajo.

Zgodba

Fernando Meirelles se po režiji izredne uspešnice Božje mesto (City of God) vrača z zgodbo o čustvenem in globalnem popotovanju, iskanju resnice in zaroti svetovne razsežnosti. Dvakratni oskarjev nominiranec Ralph Fiennes in Rachel Weisz vodita igralsko zasedbo romantičnega trilerja Globalna zarota, posnetega po istoimenski knjižni predlogi Johna le Carréa.

V odmaknjenem kraju severne Kenije je brutalno umorjena izredno zavzeta aktivistka Tessa Quayle (Rachel Weisz). Na poti jo je spremljal lokalni zdravnik, ki pa je zbežal, in vse kaže na zločin iz strasti. Sandy Woodrow (Danny Huston), Sir Bernard Pellegrin (Bill Nighy) in drugi člani Britanskega veleposlaništva domnevajo, da bo njihov sodelavec, miren in neambiciozen vdovec Justin Quayle (Ralph Fiennes), zadevo prepustil njim. Toda zelo se motijo ...

Diplomatovo ravnovesje je ob izgubi ljubljene ženske povsem porušeno. Nenehni spomini na njuno ljubezen in govorice o ženini nezvestobi so Justinu več kot zadostna vzpodbuda, da prvič v svojem življenju in karieri stvari vzame v svoje roke in se celo na svoje presenečenje poda na skrajno nevarno odisejado. Odločen, da bo opral ženino ime, išče resnico, ki ji je bila Tessa očitno preblizu. Kmalu ugotovi, da gre za zaroto svetovne razšežnosti, ki je terjala življenja nedolžnih, zdaj pa je v veliki nevarnosti tudi njegovo.

"Zgodba o farmacevtski industriji je le eden izmed razlogov, da sem hotel režirati Globalno zaroto. Ponudila se mi je priložnost za snemanje v Keniji. Gre tudi za izredno izvirno ljubezensko zgodbo; moški se poroči z mlajšo žensko, v katero se zares zaljubi šele po njeni smrti." -- režiser Fernando Meirelles

"Najbolj dramatičnim dogodkom nismo priča v Evropi, na Srednjem vzhodu ali v Severni Ameriki - največje izzive in najbolj dramatične dogodke najdemo v Afriki." -- koordinator ZN za humanitarne naloge, Jan Egeland

Igralska zasedba

Ralph Fiennes (Justin Quayle) je dvakratni nominiranec za oskarja in sicer za vlogo v celovečercih The English Patient Anthonyja Minghelle in Schindler's List Stevena Spielberga. Svojo igralsko kariero je začel na odru, med drugim je nastopil v izredno uspešnih igrah Henry VI, King Lear in Love's Labour's Lost. Po gostovanju v miniseriji Prime Suspect je od režiserja Christopherja Menaula prejel še ponudbo za vlogo legendarnega T.E. Lawrencea v televizijskem filmu A Dangerous Man: Lawrence after Arabia. Sledila je še ena televizijska vloga, tokrat v filmu Petra Markhama The Cormorant. Fiennesov prvi celovečerec je Emily Brontë's Wuthering Heights Petra Kosminskyja. Vloga Amona Goetha v Schindler's List mu je poleg nominacij za oskarja in zlati globus prinesla tudi nagrade BAFTA, New York Film Critics Circle, National Society of Film Critics, Boston Society of Film Critics, Chicago Film Critics Association in London Critics Circle. Nato je upodobil Charlesa Van Dorena v uspešnici Roberta Redforda Quiz Show. Sledili so filmi Strange Days Kathryn Bigelow, The English Patient (poleg nominacije za oskarja nominacije za nagrade BAFTA, zlasti globus in Screen Actors Guild), Oscar and Lucinda Gillian Armstrong, Onegin Marthe Fiennes (zaslužen tudi za izvršno produkcijo). S soigralko Rachel Weisz iz Globalne zarote je zaigral tudi v filmu Istvána Szaba Sunshine ter si prislužil evropsko filmsko nagrado za najboljšega igralca. V njegovo filmografijo sodijo še The End of the Affair in The Good Thief Neila Jordana, Red Dragon Bretta Ratnerja, Maid in Manhattan Waynea Wanga, Spider Davida Cronenberga in nazadnje The Chumscrubber Arieja Posina.

V zadnjem desetletju je nastopal v različnih gledališčih v številnih odličnih igrah, med katerimi so tudi Hamlet, Richard II, Coriolanus, The Talking Cure, Brand, Julius Caesar, naslednje leto pa se bo preizkusil v igri Faith Healer.

Njegovi najnovejši in prihajajoči projekti na velikem platnu so The White Countess Jamesa Ivoryja, Chromophobia Marthe Fiennes (svetovna premiera na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu), Land of the Blind Roberta Edwardsa; Wallace & Gromit - The Curse of the Were-rabbit Stevea Boxa in Nicka Parka ter Harry Potter and the Goblet of Fire Mikea Newella.

Rachel Weisz (Tessa Quayle) je nazadnje zaigrala in navdušila v uspešnici Francisa Lawrencea Constantine. Naklonjenost občinstva po vsem svetu si je priigrala z vlogo v filmih Stephena Sommersa The Mummy in The Mummy Returns. Zaigrala je še v celovečercu Garyja Flederja Runaway Jury, Jamesa Foleyja Confidence; Chrisa in Paula Weitz About a Boy, Jean-Jacquesa Annauda Enemy at the Gates, Michaela Winterbottoma I Want You; Davida Lelanda The Land Girls; Beeban Kidron Swept from the Sea in Bernarda Bertoluccija Stealing Beauty. Producirala je celovečerec The Shape of Things.

Na gledališkem odru se je med drugim dokazala z vlogo v igri Design for Living (nagrada London Drama Critics Circle za izredno novinko) in Suddenly Last Summer.

Naslednje leto jo bomo lahko videli v celovečercu The Fountain Hugha Jackmana.

Danny Huston (Sandy Woodrow) je svojo prelomno vlogo odigral v filmu Bernarda Rosea Ivansxtc in bil nominiran za nagrado Independent Spirit v kategoriji najboljši igralec. Navdušil je tudi v filmih Mikea Figgisa Leaving Las Vegas, Timecode in Hotel; Jonathana Glazerja Birth, Bernarda Rosea Anna Karenina; Johna Saylesa Silver City; Martina Scorseseja The Aviator in Alejandra Gonzáleza Inárrituja 21 Grams. Sledijo vloge v filmu The Proposition Johna Hillcoata, Marie Antoinette Sofie Coppole in Fade to Black Oliverja Parkerja.

Filmska ekipa

Fernando Meirelles (režija) je navdušil tako kritike kot občinstvo z režijo celovečerca City of God, ki mu je prinesla nominacijo za oskarja. Mojstrovina, posneta po knjižni predlogi Paula Linsa Cidade de Deus, je poleg še treh nominacij za oskarja prejela več kot 50 nagrad po vsem svetu. Že med študijem arhitekture je Meirelles produciral številne projekte, nato pa skupaj s prijatelji ustanovil inovativni studio Olhar Eletrônico in v 80-ih prejšnjega stoletja precej preoblikoval brazilsko televizijo. Ustvarjal je različne programe za številne televizijske postaje. Leta 1989 je zasnoval in režiral priljubljeno in večkrat nagrajeno otroško serijo Rá-Tim-Bum. Zvrstilo se je kar 190 delov. Nato je pričel z režijo reklam in promocijskih spotov. Njegov neodvisni studio O2 Filmes je postal največji v Braziliji in v 10-letnem obdobju prejel številne domače in mednarodne nagrade, tudi pet levov na festivalih v Cannesu. Leta 1997 je Meirelles režiral svoj prvi celovečerec O Menino Maluquinho (Wacky, Wacky Boy). Tri leta kasneje je sledila režija epizode Palace II (Golden Gate) televizijske serije Brava Gente Brasileira. Za Palace II kot kratki film je prejel nagrado za najboljši kratki film na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu. Leta 2000 je režiral svoj drugi celovečerec Domesticas (Maids). Po režiji City of God se je O2 Filmes dogovoril z Globo Television za produkcijo petih epizod televizijske serije Cidade dos Homens (City of Men) letno. Meirelles je zaslužen za produkcijo, hkrati pa je nekaj epizod tudi režiral. Njegov tretji režiserski projekt je celovečerec Intolerance, kot producent pa sodeluje s številnimi izrednimi režiserji.

Jeffrey Caine (scenarij) piše scenarije tako za televizijske filme in serije kot za celovečerce. Pohvali se lahko s scenariji za policijsko serijo The Chief, ki se je v Britaniji uspešno vrtela pet sezon, in nominacijo za nagrado British Television Society. Zaslužen je za scenarij celovečerca Martina Campbella GoldenEye in Damiena O'Donnella Rory O'Shea Was Here. Za slednjega je prejel nagrado IFTA (irska filmska in televizijska nagrada) za najboljši scenarij.

Komentarji

22.11. 2005 ob 19:52

Mojstrovina.

— Dakota
14.12. 2005 ob 12:30

Filma ne poznam, zato ne morem nič svetovati.

— Dolfe
30.12. 2005 ob 18:43

ni vredi

— julija
30.12. 2005 ob 19:53

Se strinjam z Dakoto - mojstrovina!

— Tinka
2.1. 2006 ob 16:58 zvezdica

Film ki ti da misliti, končno. Čudovita zgodba,krasen film! Vreden ogleda!

— Jure
3.1. 2006 ob 18:24 zvezdica

To je po mojem skromnem mnenju eden najboljših filmov zadnjih časov. Vsekakor premaga film o ljubezni med orjaško gorilo in blondinko. Ampak, po drugi strani sem tudi zaljubljena v Senco Preteklosti, tako da lahko moje mnenje bržkone ignorirate in raje si še enkrat Kralja Opic oglejte. As if...

— NekdoNeimenovan
4.1. 2006 ob 6:27

Danes si ga grem verjetno ogledat. Lp, Leclerc

— Leclerc
4.1. 2006 ob 8:56 zvezdica

Izjemen film, ki na trenutke spominja na Angleškega pacienta; tako ponovno spremljamo odličnega Ralpha Fiennesa, ki se pod vročim afriškim soncem sooča z osebno dramo, ki jo predstavlja izguba ljubljene osebe. Pa vendar ima tokratni film še nekaj več. Dodatno sporočilo, ki postopoma odstira tančice globalne zarote in ozadja velikih in uspešnih zgodb. Film, ki te preprosto zadane. Z neizmerno lepoto afriškega življenja ter hkrati šokira s prepredeno mrežo, ki jo v svojo korist in ne glede na žrtve diktira kapital.

— Jelena
4.1. 2006 ob 11:52 zvezdica

Čudovito! Po zelo dolgem času film, ki je vreden ogleda ter močna "protiutež" Holywoodski produkciji, po mojem mnenju v zadnjih letih totalno debilni. Film, ki zadene in da zagotovo mislit! Pohvaliti moram tudi odlično kamero z montažo(zares za sladokusce) ter zelo realistične posnetke Kenijcev in pa seveda zmeraj vrhunskega Ralpha Finnesa.

— Tamarčka
4.1. 2006 ob 11:59

Če bi ocenjeval fime v zadnjem desetletju ali več, bi tega uvrstil kar v "jagodni izbor"!

— Peter
5.1. 2006 ob 14:15 zvezdica

Pri vsakem filmo hočem potegniti rdečo nit in pri tem sem dojela, da je pri pravi ljubezni najpomembnejše zaupanje in v tem filmu ga je ogromno. Kljub namigovanju o njeni nezvestobi i vmešavanju v politiko, ji do konca stoji ob strani. In šele po njeni smrti, prične z raziskovanjem vzroka smrti in poda se v odisejado z njegovim koncem. Zelo dobro prikazana politično-farmacevts ka zloraba nerazvitih držav. Film vreden ogleda.

— vera
5.1. 2006 ob 16:59

Nečeloma na na teh straneh ne dajem kontra komentarjev, pa vseeno. Vljudno vas prosim, da v bodoče malček razmislite kaj napišete, saj ste zelo smešni. Vas bom citiral: "...In šele po njeni smrti, prične z raziskovanjem vzroka smrti in poda se v odisejado z njegovim koncem."

— Re: VERA
5.1. 2006 ob 19:22

Tako dobrega filma pa ze dolgo ne! Kaj drugega pa mi ni treba reči...

— Neena
5.1. 2006 ob 23:44 zvezdica

film, ki ne skriva mozoljev na obrazu; skratka poln norih posnetkov Afrike, njene prečudovite narave in vedno nasmejanih obrazov pa čeprav s senco grenkobe bolezni in revšine

— podGancA
6.1. 2006 ob 10:48 zvezdica

jaz imam zelo rad močne in resnične zgodba,ta bo zgleda taprava,danes si grem film ogledat,mislim da bom užival

— nikola kostić
7.1. 2006 ob 12:29

ki film komentirate, preden ga vidite ali pa enostavno sporočite na strani komentarjev, da ga greste gledat. Who the hell cares, če ga greste in kašne misli se vam porajajo ob tem?! Nekateri beremo strani teh komentarjev zato, ker nas zanima, kaj si ljudje mislijo o filmu in kakšno mnenje imajo, ne pa kaj nameravajo početi danes in kaj si bodo verjetno mislili jutri. Zakaj se ne bi enostavno malo zadržali in film dejansko komentirali po tem ko ga vidite?!

— Mateja
7.1. 2006 ob 14:07 zvezdica

v kerih elementih je ta film podoben trilerju? meni res ne odseva tega... gre pac za love stori, zena drugace gleda na svet, on tega ne wid, pol po smrti pa spozna, kje je fora? ok dodajam se pogled na revscino ampak triler?

— sinn
9.1. 2006 ob 15:48

meni je bil ful dobr film

— xxx
10.1. 2006 ob 23:04 zvezdica

Odlicno. Zacel je v Braziliji, nadaljuje v Afrike...bravo Fernando! Zgodba za vsakdanje premlevanje in se en razlog vec, za se vecjo upornost proti globalizaciji in divjemu kapitalizmu. Prelepa fotografija, prelepe Afrike, ki pa jo ponovno oz. se vedno nadzoruje in v propast pelje vsemogocna Bela inteligenca... Hvala Fernando in kompanija! 11/10

— marjan
12.1. 2006 ob 8:47 zvezdica

Še ena mojstrovina režiserja Fernando Meirelles. Če se je v filmu Cidade De Deus (Božje mesto) spraševal o tem, koliko je vredno življenje v mestu revščine in bede. Gre v filmu Zvesti vrtnar še dlje. Sprašuje se, koliko je vredno življenje v afriki. Končno je nekdo spregovoril o svinjariji, ki jih počnejo velike korporacije na črnem kontinentu. Od najemanja plačancev za netenje vojn, do poskusov nevarnih zdravil na ljudeh. Vse v imenu kapitala. In seveda, da lahko zahodnjaki kupujemo izdelke v akciji.

— David
13.1. 2006 ob 14:03 zvezdica

Zelo dober film. Kvaliteten, dbra izbira prizorov, glasbe...Celoten paket je perfekten. Zgodba je zelo globoka. O filmi nasploh pa bi lahko rekla da je to grozljivka ne pa nekaksni stvori pa to. Iz kina sva sla totalno sokirana in pretresena. LP

— maya
14.1. 2006 ob 21:44 zvezdica

Resnicno sem odsel po koncu filma ne edini vidno razocaran iz kina. Zato ce ima reziser sloves to ne pomen takoj avtomaticno dobrega filma. Seveda ima noter prisotno druzbenokriticno noto, ampak to je pa tudi vse,..Mislm na kaksen neprepricljiv nacin so posneti "ljubezenski prizori", nobene napetosti. Tako HLADNEGA me ze dolgo casa ni pusil noben film. NI ne ljubezenska drama za nezne duse, ne nek napet druzbeno kriticni film. Pa glede na to da je film posnet v afriki, bi pricakoval veliko boljso fotografijo kot pa je bila v tem filmu. Mislm neprepricljivost na vseh ravneh. Pa se nekaj mu daje (-) , to je predvidljivost. Ze po prvih 10 min tocno ves kako se bo film nadaljeval. Seveda je treba opozoriti na izkoriscanje kapitala na vse vec kot revnih ljudeh. Ampak za dober film je samo povrsno vzeta neka torija zarote VELIKo premalo. Skoda 1100 sit, rajs jih kako bolje vnovcite. Za tiste ki pa mislite da lahko vsak premik pomaga spremeniti svet na bolje nakazite teh 1100 Sit v kaksno dobrodelno organizacijo. Sam bi uposteval ta nasvet. To resno mislim. Se predlog. Nej gre na obisk z G. Predsednikom v Darfur tudi npr. Cvitkovic. Skupaj naj posnameta dokumentarec o tem kaj se tam resnicno dogaja in prebudita svet. Pa resno ne mislim da bi to izpadlo kot propaganda enega ali drugega, temvec propaganda ozavescanja, da mogoce le niso vsi na pravi poti. Negativno mnenje o filmu in o razmerah v ne toliko previligirani druzbi kot je še ta hip naša!

— Dnm
15.1. 2006 ob 21:11 zvezdica

Na teh straneh gledalci pričakujemo konstruktivne kritike. Prosim, da se tega držiš! Sama sem tudi gledala film. Moje mnenje je, da je zelo dober (sem zelo kritičen in zahteven gledaec) in tudi vse recenzije filma so odlične, tako doma kot v tujini. Če tebi določen žanr ni blizu, to še ne pomeni, da je film slab ali pa, kot izhaja iz tvojega mnenja, poante niso razumel. Ljubezenski prizori; ti niso prepričjivi zato - s čustvenega vidika - saj med glanima akterjema nikoli niti ni bilo pristne ljubezni, vsaj dokler je Tessa živela. Kamera ali fotografija; že dolgo ni bilo v nobenem filmu tako prepričljivega dokumentarnega in čudovitega prikaza, v tem primeru Kenijcev in pokrajine. Pa tudi odlične montaže. Toliko na kratko. Upam, da zaradi tvoje negativne kritike ne bo kdo neupravičeno odložil ogled filma.

— Tamarčka
19.1. 2006 ob 21:19

Dnm ti si en velik gobec in clovek, ki je nezadovoljen sam s sabo, pizdi vse po prek in ves svet je proti tebi. Ja zakaj sploh hodis v kino? O filmu pa itak nimas pojma, ceprav bi rad deloval, da si en profi. The Constant Gardener je eden redkih filmov v preteklem letu, ki govori o nekem svetovnem problemu, problemu o katerem ne govori nihce oz. vemo zakaj se gre ampak nam je zlezel pod kozo in nam postal nekaj vsakdanjega. Ce ne druga nas je ponovno ali sploh vsaj malo ozavestil. Bolje to kot pa megalomanska gorila, ki pa resnicno nima kaj za povedati. Malo razmisi!

— marjan
20.1. 2006 ob 18:11 zvezdica

Film o Afriki, film o ženski, ki je dala zivljenje za boljsi jutri, film o pokvarjenosti in skorumpiranosti tistih na vrhu... Film, ki seze do srca in ti da mislt!! Vsekakor vreden ogleda!

— Špela
25.1. 2006 ob 19:39 zvezdica

Ko film postane nekaj več, kot le film. In vrtnar več kot vrtnar.

— Seba
28.1. 2006 ob 16:56 zvezdica

Meni pa film ni bil vsec. Saj so lepi posnetki Afrike in tudi zgodba je kar ok, ampak glavni igralec je pa cisto neprepricljiv. In kako beden konec! Katastrofa. V glavnem, ne prevec pricakovati pred ogledom filma.

— janja
29.1. 2006 ob 11:39 zvezdica

o moj bog, a lahko pustiš ljudem, da ima vsak svoje mnenje in če nekomu film ni bil všeč, mu pač ni bil všeč, tvojemu "strokovnemu" mnenju navkljub. Glede konstruktivne kritike se seveda totalno strinjam - tvoj komentar komentarja je bil nadvse dobrodošel in konstruktiven.

— kris
29.1. 2006 ob 19:35

Eden boljših filmov zadnjega časa.

— Blaz
7.2. 2006 ob 23:55 zvezdica

Seveda usak ima lahko svoje mnenje. Vendar je mogoce malo nesramno, ko ga agresivno vsiljuje drugim. In prepricuje ljudi, da, v nasem primeru, ne grejo gledat filma. A ne vidis ironije? Ne splaca se dat 1100 SIT? Za to da bomo uzivali, ker v kino gres pac samo uzivat ob dobrem filmu. Namesto, da bi tak film v ljudeh vzbudil malo vec socutja. Namesto, da po filmu razmisliš o Afriki in situaciji tam in situaciji tukaj. Ne pa, da razmišljamo o tem ali je bil užitek dovolj velik za količino denarja, ki smo ga plačali. Tak film bi morali zavrteti vsem Evropejcem. Tudi ce bi ga zavrteli studentom medicine po usej Evropi sem preprican, da bi stevilo prostovoljcev zelo narastlo. Prostovoljcev v smislu fizicnega zdravniskega dela v Afriki usaj za nekaj casa, ampak tudi gibanja za pravičnost, solidarnost... Zdravniki bi lahko imeli moč zelo pomagati. Pa da ne razpravljam preveč. Raje, če ste se že odločili za ogled filma, usaj nekaj časa posvetite pomisleku ali res ne moremo ničesar v smislu pomoči revnejšim delom sveta. Svoj odgovor seveda imam.

— matejbor
9.2. 2006 ob 9:45 zvezdica

Dolgočasna, razvlečena in premalo zanimiva dramska kriminalka, ki so ji kritiki lansko leto po nepotrebnem peli hvalnice. The Constant Gardener je eden tistih filmov, ki narcisoidno poudarjajo svojo kvaliteto in želje po nagradah ter pri tem seveda pozabijo na gledalce in na dejstvo, da gre za film, za gibljive slike, za nekaj, kar mora tako ali drugače pritegniti gledalčevo pozornost. In film, kjer pozornost pritegne samo visoko noseča in gola Rachel Weisz, ni drugega kot film, ki bi si zaslužil oskarja za dolgočasje in brco v rit za pretirano dolžino. Pač zgodba o novinarju (Ralph Fiennes) in njegovi ženi (Rachel Weisz), ki sredi Afrike padeta v začaran krog nepoštenega zdravljenja virusa HIV. Se pravi zgodba, ki ne pokaže prav nič novega. Torej zgodba, ki to kar kaže, pokaže na sila neprepričljiv način. Na način kvazi epa, na način, ki bi vžgal samo v dobi nemega filma. Pač roman Johna Le Carreja, ki so ga na velika platna enako dolgočasno prenesli tudi v filmu The Spy Who Came In From the Cold.

— iztok gartner
10.2. 2006 ob 19:53

super. je edini, ki me je skoraj spravil do solz

— katarina
16.2. 2006 ob 18:47

ma če je to triler? mogoče drama.sem bil zelo razočaran nad enoličnostjo dogajanja.ni vredno 1100SIT!

— janko
27.2. 2006 ob 14:39

Film je zelo realističen in prikaže izkoriščanje tretjega sveta. Na momente moraš kar misliti hitro, ker se dogodki hitro vrtijo.

— VERA
18.3. 2006 ob 6:22 zvezdica

Nekdo je zapisal, da je film love story... no, ja, to ni čisto res... ljubezen je samo sredstvo za odkrivanje velike zarote, povod, zakaj apatični vladni uslužbenček začne brskati po velikih, mračnih 'dosjejih'... To je triller...definitivn o... od prve, do zadnje minute...samo treba je spremljati zgodbo , ne samo gledati izseke, kjer žaluje za njo...

— majic@
14.4. 2007 ob 23:32 zvezdica

odličen film, poln družbene ostrine, ki je spretno izražena skozi intimno zgodbo neomajne zvestobe glavnega junaka. zvestobe, ki sega nad potrebo po lastni eksistenci. zvestobe, ki vodi k psihičnemu razvoju, ki morda nenazadnje pripelje celo do dejanskih sprememb. na bolje. kajti šteje prav vsak človek. filmu torej gre odlična ocena v vseh pogledih: izjemno prefinjena igra, inovativna fotografija, dokumentarni posnetki in scenarij brez napak. seveda pa kvaliteta filma zahteva nekoliko zahtevnejšega gledalca. kar spoštovani Iztok Gartner očitno ni. Usmiljenje.

— ana
30.3. 2008 ob 19:39 zvezdica

Izjemen film, z izvrstno vsebino, ki ti da misliti.

— +

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.