Zrcalce, zrcalce (sinhronizirano)

Po kraljevem izginotju zavlada kraljestvu neusmiljena kraljica, ki pastorko Sneguljčico zadržuje na dvoru, daleč proč od ljudstva. Na svoj osemnajsti rojstni dan pa se ta izmuzne z gradu in v gozdu sreča princa – v precej kočljivi situaciji. Dekletov pogum kraljico razbesni, zato svojemu služabniku ukaže, da jo odpelje globoko v gozd ter žrtvuje zveri, ki je strah in trepet kraljestva. Sneguljčica se zateče k palčkom, kjer najde svojo samozavest in se nauči veščin, s pomočjo katerih se bo lahko uprla kraljici ter si pridobila prinčevo ljubezen.

Nedolžna princesa, zlobna mačeha, princ in sedem pritlikavcev postavljajo okvirje vsem znane zgodbe, ki pa so jo režiser Tarsem Singh, scenarista Marc Klein in Jason Keller ter producenti Bernie Goldman, Ryan Kavanaugh in Brett Galvin začinili nekoliko po svoje in nastala je sveža predelava ene najbolj priljubljenih pravljic vseh časov, ki je polna zabavnih in presenetljivih novih podrobnosti. Ker gre za prvo filmsko neanimirano oživitev Sneguljčice, so ustvarili družinsko usmerjen film, ki vsebuje precej akcije in elementov komedije. Da bi bil čim bolj edinstven, so prebrskali množico variacij Sneguljčice, tudi tistih, ki so se ohranile še iz časa, preden sta zgodbo zapisala brata Grimm. V eni teh zgodb se palčki niso preživljali z delom v rudniku, temveč so bili cestni roparji, ki so kradli bogatim - in plen obdržali zase. Prav tako se je v mnogih verzijah pojavljala gozdna zver, kateri je želela mačeha žrtvovati Sneguljčico. Da bi bil film še bolj napet, so dodali še kanček skrivnostnosti, ki se nanaša na kraljevo izginotje – in tako je nastal Zrcalce, zrcalce, ki bo gotovo eden tistih družinskih filmov, ki ga bodo otroci in starši gledali vedno znova.

Igralska zasedba

V klasični pravljici je večina pozornosti namenjena Sneguljčici, v filmu pa je v ospredje postavljena zlobna kraljica, ki je tokrat ne motivira zgolj napuh, temveč predvsem želja po moči in oblasti. A kje najti zlobno kraljico, ki je hkrati inteligentna in najlepša na svetu? Edina izbira je bila Julia Roberts, ki je tako čudovita in karizmatična, da se je z vlogo z lahkoto spopadla.

Popolno nasprotje pretkane kraljice je seveda Sneguljčica, ki ostaja takšna, kot jo poznamo: lepa, prijazna in nedolžna – a hkrati tudi naivna in nesamozavestna. Lily Collins je prišla na avdicijo za vlogo skupaj z več kot 300 mladimi igralkami, vendar je ustvarjalce filma tako prevzela, da so jo potrdili že naslednji dan. S svojim nastopom jih je namreč takoj prepričala, da tako kot Sneguljčica nosi v sebi gracioznost, dobroto in klasično lepoto. Predstavila se je kot neizumetničeno in preprosto dekle, ki lahko v sebi najde moč, da odraste v odločno mlado žensko.

Kadar si nasproti stojita dve ženski, je med njima gotovo privlačen moški. Princa Alcotta, ki ga očara Sneguljčica, hkrati pa se želi z njim zaradi bogastva omožiti tudi zlobna kraljica, je upodobil Armie Hammer. Gre za mladega igralca, ki mu vloga princa sprva ni dišala, saj se mu je zdela preveč “pocukrana” – a skupaj z režiserjem in scenaristi je princa preoblikoval v mladeniča, ki je kljub kraljevski drži izjemno komičen. Tako kot vsak princ je namreč dobro izurjen v mečevanju in plesu ter v teoriji dobro razume svet – vendar pa mu manjka prakse, zato je mnogokrat videti neroden.

Vlogo lovca v filmu nadomešča kraljičin služabnik Brighton, ki ga igra Nathan Lane. Brighton živi zgolj za kraljico in ji je vedno pripravljen ustreči, kar je nemogoče, saj ni nikoli zadovoljna z njim. Gre za komično osebo, ki niha med pripadnostjo kraljici in občutkom za moralo, ki jo je igralec odlično upodobil.

Kaj pa tisti, ki merijo manj od štirih čevljev? Pozabite na Kihca, Pihca in Zaspančka. Palčke oziroma pritlikavce, ki jih je dala kraljica izgnati iz mesta, ker so fizično neprimernega videza, so tokrat poimenovali v skladu z njihovimi lastnostmi in s poklici, ki so jih opravljali pred izgonom. Igrajo jih izkušeni igralci Martin Klebba, Danny Woodburn, Mark Povinelli, Jordan Prentice, Sebastian Saraceno, Ronald Lee Clark in Joe Gnoffo. Pred dokončnim oblikovanjem scenarija so sodelovali na delavnici, na kateri je vsakdo razvil svoj karakter in kjer so za vsakega ugotovili, na kakšen način bo lahko pomagal Sneguljčici oziroma česa jo bo naučil. Tako so se razvili Šef, Mesar, Oštir, Pujs, Srečo, Napoleon in Volk.

Čarobno kraljestvo

Pravljično kraljestvo mora biti … čarobno! Snemanje je potekalo v Montrealu, kjer so posneli dogajanje v zimsko zasneženem gozdu in zgradili hišico palčkov, ki je od zunaj videti kot votlo drevo, od znotraj pa kot moška različica hišice za punčke, opremljena in dekorirana z vzhodnjaškim priokusom. Zgodovinski detajli in drobci fantazije se prepletajo tudi na dvoru, kjer še posebej izstopa kraljičina velika spalnica. Scenografijo, ki jo je zasnoval Tom Foden, odlično dopolnjujejo spektakularni domišljijski kostumi pokojne Eiko Ishioka, ki je bila z oskarjem nagrajena za film Francisa Forda Coppole Drakula, Zrcalce, zrcalce pa je njen poslednji film.

Da bi dobili gledalci pristen občutek pravljičnosti, je režiser Tarsem Singh zahteval pristno vpletenost – igralci so se morali več mesecev uriti v sabljanju, akrobatiki in hitri ježi. Armie Hammer je povedal: »Po pet dni na teden smo trenirali mečevanje, tako da sem dobil žulje in otiščance. Naučil sem se narediti premet nazaj z mečem v roki in premet naprej z mečem v roki – nekaj, česar prej gotovo nisem znal.« Lily Collins je dodala: »Učili smo se mečevanja, rokoborbe in akrobatike ter imeli kondicijske treninge. Veliko smo bili v telovadnici, veliko smo tekli in dvigovali uteži.« Za vso zapleteno »akrobatiko« v filmu sta poskrbela koordinatorja kaskaderjev Jean Frenette in Marc Desourdy, ki sta Lily in Armieja tako dobro pripravila, da sta sama odigrala vse kaskaderske prizore. Poseben izziv pa je predstavljalo nekaj, česar v klasični Sneguljčici ne boste zasledili: palčki izvajajo celo množico trikov na orodju, ki jim pomaga odpravljati njihove »komplekse« zaradi pritlikavosti – na hoduljah!

Ostanite na sedežu!

Če ste navajeni vstati s sedeža v kinu takoj, ko se izpiše pravljični KONEC, naj se vam tokrat nikar ne mudi. Le tako boste namreč slišali, da zna Lily Collins tudi odlično peti. Režiser si je za konec filma namreč zaželel zabavno pesem I Believe In (Love), ki jo tokrat izvaja kar sama Sneguljčica, pri petju in plesu pa se ji pridruži celotna zasedba.

Slovenska sinhronizacija