Kolosej
Film distribucije Cenex

Znamenja

drama, znanstveno fantastični, triler
Začelo se je!
Na sporedu od: 14.11.2002, Kolosej Ljubljana
1h 46min / 106min
Scenarij: M. Night Shyamalan

O filmu in filmski zgodbi

Vse vedenje in življenjski nazori kmeta Grahama Hessa (Mel Gibson) se postavijo na glavo, ko na svojem koruznem polju odkrije nenavadno znamenje, ki se zdi kot sporočilo. Ko poskuša razvozlati skrivnost izvora tega pojava, odkrije stvari, ki za vedno spremenijo življenja njegovega mlajšega brata Merrilla (Joaquin Phoenix) in otrok (Rory Culkin, Abigail Breslin), predvsem pa njegovo lastno. Scenarist in režiser M. Night Shyamalan nas tokrat vodi v skrivnostni in srhljivi svet neraziskanih znamenj v žitnih poljih po vsem svetu in nam na njemu lastni način odkriva spoznanja o naši duhovnosti, verovanju in medčloveških odnosih. Če se boste morda kdaj v življenju morali vprašati, ali naključij res ni in ali nima morda vse, kar se nam zgodi, določenega pomena, se boste zagotovo spomnili na to zgodbo.

Zamisel o njej se je polotila avtorja že v času, ko je zaključeval svoj nenavadni film Nezlomljivi (Unbreakable), drugi po vrsti, v katerem je Bruce Willis odigral glavno vlogo, pridružil pa se mu je tudi izvrstni Samuel L. Jackson. Sam si je zadal nekakšen filtrirni način izbiranja med lastnimi idejami. Če je pred Šestim čutom še zapisal sleherno zamisel, ki mu je padla v glavo, se zdaj raje odloča za temeljit razmislek. "Zgodba mora imeti pomen, napetost, čustva in predvsem humanost. Sporočati mora univerzalni nauk, ki se dotakne vseh ljudi na tem planetu, ne glede na to, ali živijo v Indiji, na Japonskem ali v Filadelfiji." Vsi trije producenti, ki mu stojijo ob strani vse od Šestega čuta, so mnenja, da je Shyamalan izjemen avtor, ki mu v tem trenutku ni enakega. Filma se loteva tako na starinski, že pozabljen način, kot na moderen, novejši način. Če bi ga opisali s primerjavo, bi lahko dejali, da je "podedoval Hitchockov slog režije, ki mu je pridal moderno senzibilnost." Pri tem moramo upoštevati, da ima šele 31 let, toda kljub temu je razvil nedvoumen, sebi lasten slog, ki ga prepozna vsak ljubitelj sedme umetnosti.

Tako kot vsi njegovi prejšnji filmi, tudi Znamenja segajo po elementih nadnaravnega, da bi povedali zgodbo o navadnih ljudeh, ki so soočeni s čustvenimi nasprotji in dvomi. Režiser poudarja, da so "nadnaravni pojavi, stvari, dogodki samo metafore za povsem človeško zgodbo. Služijo kot orodja za preizkušanje ljudi in odkrivanje, iz kakšnega testa so, in da jih prisilijo priznati svojim ljubljenim vse tisto, kar bi jim morda morali povedati že zdavnaj." Najpomembnejše pri tem nenavadnem režiserju in pripovedovalcu je, da se zdijo njegovi filmi povsem verjetni navkljub nenavadnim ali, če hočete, nadnaravnim elementom v njih. Najpreprosteje ta fenomen razloži sam s primerom Šestega čuta.

"Ko si gledalec film ogleda prvič, ga zapusti z občutkom, da je gledal film o duhovih. Toda nekaj ga žene k ogledu še drugič. In tedaj se zave, da je to ljubezenska zgodba, ki se ga dotakne globlje, kot si je morda pripravljen priznati. Nič drugače ni z Znamenji. Na prvi pogled ali prvo spoznanje gre za znanstveno fantastično srhljivko, hkrati pa je to zelo resna drama o veri in duhovnosti vsakega posameznika, ne glede na to, kateri, če sploh kakšni, religiji pripada. Gre za človekovo čustvovanje, ki ga vzpodbudi nadnaravni dogodek."

Mel Gibson je svoj lik farmarja Hessa doumel takole: "To je film o spiritualnosti in zaupanju v vero. Graham je škofovski duhovnik, ki se je zaradi osebne tragedije odrekel svojemu poklicu in trmasto nasprotuje, da bi ga ljudje klicali oče. Na začetku gledalec ne ve, kaj se je zgodilo, iz njegovega obnašanja pa sluti najhujše. Graham je človek, ki ga mučijo najhujši dvomi o smislu življenja." Zanimiv je tudi odnos med bratoma in očeta ter strica do obeh otrok. "Družina se na začetku pokaže kot malce neskladna in razkrojena. Pomeben del zgodbe predstavlja njihovo iskanje drug drugega skozi dogodke, ki jih niza zgodba. Njihovo odzivanje na "znamenja" je hkrati njihova nezavedna pot drug k drugemu," razmišlja producent Frank Marshall.

Mali Rory pa se ni mogel zadržati in je dodal: "Night (Shyamalan) je zagotovo najboljši režiser, s katerim sem delal. In Znamenja so najtežji in najboljši film, ki sem ga do zdaj posnel. A saj pravijo, da so najboljši filmi najtežji."

O nastajanju filma

Night je eden redkih režiserjev, ki resnično uživa v sleherni stopnji nastajanja filma in ki je še pred samim začetkom snemanja zelo dobro pripravljen nanje. "Zelo pomembno je, da imam film "v glavi", preden začnem s snemanjem in se sodelavci začnejo obračati name z vprašanji. Film moram razumeti, dojeti njegovo naravo. Veliko discipline v moderni filmski industriji se je izgubilo, ker se uporablja računalniška montaža in specialni efekti. Če se pojavi na snemanju zapleten problem, ga velikokrat potisnejo vstran in pravijo: 'S tem se bomo ubadali pozneje.' Veliko napak in površnosti se rodi iz takšnega načina dela. Zato si prizadevam ustvariti takšno okolje in pogoje na snemanju, kjer se vsi sodelujoči počutijo varne in so pripravljeni iz sebe iztisniti najboljše. Ker se zavedajo, da bo vse, kar delajo, uporabljeno v največji možni meri."

Enako natančno se posveča scenografiji. Znano je, da najraje dela blizu doma, v okolici Filadelfije. Zato so kmetijo s koruznimi polji in hišo iskali v agrarnem področju Bucks County v Pensilvaniji. Ker niso našli hiše, kakršno si je Shyamalan zamislil v svoji glavi, so jo zgradili od temeljev do strehe, videti pa je bila, kot da že stoletja stoji tam. Čeprav tradicionalna kmečka gradnja v okrožju Bucks temelji na opeki, si je Shyamalan zamislil nekaj bolj gotskega, hišo, ki bi malce spominjala na hišo iz Hitchcockove Psihe. Uspelo mu je zgraditi hišo, ki ji ne gre odrekati tradicionalnega videza tipične ameriške farmarske hiše, je pa za trohico bolj viktorijanska. S scenografom Larryjem Fultonom sta poskrbela za neštete drobne malenkosti, ki ne uidejo skrbnemu očesu, če pa jih gledalec ne opazi, mu podzavestno dopolnjujejo psihično dojemanje filma. "Uporabila sva veliko religiozne ikonografije," se spominja Larry. "V zgodbi gre za temeljni spopad med dobrim in zlom. Nekatere oblike ali samo senčenja na zidnih tapetah, zastorih, krilnih vratih, so kot štiriperesni ornamenti. Vhodna vrata hiše so prekrižana in se jih v resnici imenuje križna ali biblijska vrata. Graham je morda res izgubil zaupanje v vero, toda še vedno je prisotna povsod okoli njega."

Najbolj težavna naloga so bile oblike v koruzi, ki je veliko višja od pšenice ali ječmena, na primer. Nenavadne oblike, ki so se pojavljale v Angliji in Indiji, so bile na žitnih poljih. Shaymalan je za svojo zgodbo hotel koruzno polje, saj se med "stebli koruze, ki so visoka, veliko lažje izgubiš. Napetost, ki sem jo hotel ustvariti, je veliko prepričljivejša."

Vsaj tako, če ne bolj, odločen je bil režiser glede znamenj v koruznem polju. Hotel je resnične oblike, ne računalniško obdelane like. Tudi za posnetke iz zraka ne. Kako jih narediti čim bolj verodostojne? Za same odtise je poskrbel James "Jimbo" Breen. "Spominjam se dokumentarca po televiziji," pripoveduje Breen, "ki je natančno prikazal, kako sta dva angleška gospoda zakrivila enega od teh pojavov v žitnem polju. Med popivanjem v vaški krčmi sta se dodobra 'ogrela' za zamisel, nato pa šla in oblike naredila v eni noči. Uporabila sta preproste pripomočke: vrv, močne deske in lestev. Ena sama razlika je med delom na žitnem in koruznem polju: koruzna stebla so debelejša, torej jih je veliko težje potlačiti kot žitna. Za krog premera 100 m smo uporabili 50 m dolgo vrv, na sredino kroga smo postavili lestev, na kateri je en človek držal konec vrvi in nadzoroval delo. Nasprotni konec smo napeli in za napeto vrvjo so v krogu hodili možje, ki so z deskami potiskali stebla proti tlom. Bilo je naporno, napredovali pa smo izredno hitro. Za naš osrednji krog v premeru malo manj kot 100 m smo potrebovali nekaj ur. Na vsake tri dni snemanja smo ga morali obnoviti. Na bližnji srednji kmetijski šoli, kjer so nam prijazno priskočili na pomoč, smo "poželi" sveža stebla in z njimi nadomestili že uvela."

Pred kamero

Ne le priznan igralec, temveč tudi z oskarjem nagrajeni režiser Mel Gibson se je igralstvu zapisal po zaslugi svoje sestre, ki je izpolnila in oddala njegovo prošnjo za sprejem na Inštitut dramskih umetnosti na univerzi New South Wales v Sidneyju. Ko je spremljal prijatelja na avdicijo za film Mad Max, sta ga opazila scenarist in režiser ter mu zaupala glavno vlogo. S tem filmom je Gibson zaslovel tudi onstran domačih meja. Sledili sta še nadaljevanji The Road Warrior in Mad Max Beyond Thunderdome. Za vlogi v drami Tim in vojnem filmu Galipoli Petra Weira je prejel najvišji priznanji avstralskega filmskega inštituta. S priznanim režiserjem Weirom sta sodelovala še enkrat s politično dramo Leto nevarnega življenja.

Na ameriških tleh je prvič zaigral v drami Reka (s Sissy Spacek), slavo pa si je pridobil z vlogo v štirih nadaljevanjih akcijske komedije Smrtonosno orožje. Ustanovil je lastno produkcijsko firmo Icon Productions, v okviru katere je posnel svoj režijski prvenec Mož brez obraza. Za svoj drugi režijski podvig Pogumno srce (Braveheart) je prejel oskarja za najboljši film in režijo. Pred kratkim smo ga lahko gledali v komediji What Women Want, kmalu pa bo na sporedu vojna drama iz časa ameriškega spopada v Vietnamu We Were Soldiers. Med njegove največje uspehe sodijo še Večno mlad, Maverick (z Jodie Foster), Tequila Sunrise (z Michelle Pfeiffer), Ptič na žici (z Goldie Hawn), Patriot, Teorija zarote (z Julio Roberts) in drugi.

Joaquin Phoenix se je rodil v Puerto Ricu in se že kot otrok zapisal igralstvu. Prve korake je ubiral v reklamnih spotih in nato v celovečercih Space Camp, pa Russkies in Parenthood. Svoj prvi uspeh je zabeležil s trilerjem bratov Coen Ženska za umret (To Die For) z Nicole Kidman. Sledili so Inventing the Abbots, U-Turn, Return to Paradise in Clay Pigeons. Leta 2000 je s tremi zahtevnimi vlogami v Gladiatorju Ridleyja Scotta, v The Yards Jamesa Graya in Quills Philipa Kaufmana prepričal kritike in občinstvo, da je igralec izjemnih razsežnosti. Proti koncu tega leta ga pričakujemo v črni komediji Buffalo Soldiers in nato v melodrami All About Love Thomasa Vinterberga s Claire Danes. Igralec je že dolga leta vegetarijanec in aktiven član organizacije PETA (People for Ethical Treatment of Animals), od katere je pred kratkim prejel častno priznanje za svoje predano sodelovanje.

Komentarji

18.11. 2004 ob 17:45

ta film je res za znoret res je čist col bu! mejte se

— karin
25.11. 2004 ob 17:57

Tale film je poleg Dream catcherja in The village moj naj film! Morte ga gledat, ker rula!!!

— Freya
22.3. 2005 ob 14:22

ta film je res hud in se ga splača pogledat in morš bit pozorn na detajle pa je film še bol.

— jest
27.3. 2005 ob 19:44

V vseh filmih M. Night Shyamalana se bojiš celi čas nečesa, čeprav sploh ne veš ča to sploh obstaja.

— =)
21.8. 2005 ob 22:09

film je res naj bol. mislm da je edn najbolšh filmov o nezemljanih. in MORTE ga POGLEDAT!

— NEZEMLJAN
7.1. 2006 ob 21:41

to je bil moj najljubsi film kaj nej recam(zalublen sm v nezemljane) le skoda se mi zdi ubogi znamenja king kong te je podrl (sej to ni zalitev film je THE BEST) P.S. Svetujem ga vsem ki radi gledate filme

— Robert
17.1. 2006 ob 9:45

To je zagotovo eden najboljših filmov kar sem jih kdaj gledal. Vreden je ogleda.

— Hitman
5.4. 2008 ob 2:00 zvezdica

Film je the best ampak če ne poznaš vsebine se večkrat zelo vstrašiš! Tako da priporočam da vsi ki si želijo ogledati ta film predhodno preberejo zgodbo.

— marty
26.11. 2009 ob 19:28

bulš kot the village :)) ampak še zmeri slabš kot twilight :p

— jeanny

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.