Zgodba o Kristusovem rojstvu

Filmsko potovanje v srce najveličastnejše zgodbe v zgodovini človeštva, zgodbe o Kristusovem rojstvu, še nikoli ni bilo zastavljeno tako velikopotezno.

Zgodba o Kristusovem rojstvu pripoveduje o napornem popotovanju Marije in Jožefa, čudežnem spočetju in rojstvu Jezusa. Dramatičen in pretresljiv film prikazuje tvegano pot mladega para, ki mora zaradi ljudskega štetja, ki ga je odredil kralj Herod, romati iz Nazareta v Betlehem, dom Jožefovih prednikov. Popotovanje, dolgo sto šestdeset kilometrov, dodatno otežuje Marijina visoka nosečnost.

Film otvori kralj Herod, upravitelj Judeje pod rimskim cesarjem Avgustom, s svojim strahom pred Mesijo, ki ga prerokuje Stara zaveza. Iz bojazni za svoj prestol ukaže neslavni pomor otrok - poboj vseh betlehemskih dečkov, mlajših od dveh let.

Nato nas popelje v leto pred tem, v jeruzalemski tempelj, kjer ima Zaharija, bogaboječ duhovnik, videnje, v katerem mu Bog sporoči, da mu bo žena rodila sina, preroka, ki bo pripravil pot Gospodu. A njegova žena ni več v rodnih letih, zato Zaharija podvomi v božje besede in Bog mu odvzame dar govora.

V Nazaretu, ki ga ožemajo Herodovi izterjevalci davkov, Marija, ki je v najstniških letih, od staršev izve, da se mora poročiti z Jožefom. Vsa iz sebe, ker so jo obljubili moškemu, ki ga komaj pozna in ga ne ljubi, se Marija zateče v starodaven oljčni nasad. Tam jo obišče angel Gabriel in ji pove, da bo rodila božjega sina, Jezusa, ki bo odrešil svoje ljudstvo. Marija sprejme angelovo oznanilo, a je v veliki zagati, kajti ne ve, kako razložiti staršem.

V Jeruzalemu se kralj Herod počuti vse bolj ogroženega, kajti širijo se govorice o prerokbi, ki napoveduje prihod novega kralja. Herod svojim četam ukaže, naj ubijejo človeka, ki je ta mogočni človek, Mesija.

V Perziji prerokbo s precej večjim navdušenjem kot Herod preučujejo trije možje. Trije modri, Miha - učenjak, Gašper - skeptični prevajalec in Boltežar - etiopski astronom, preučujejo starodavne zapise in pridejo do zaključka, da se bliža nebesni dogodek, ki bo naznanil rojstvo Mesije. Miha prepriča tovariša, da se odpravijo za "zvezdo", na dolgo pot v Judejo.

Marija, ki poskuša razumeti, kaj se ji dogaja, se odpravi na obisk k sorodnici Elizabeti, staršem pa zagotovi, da se bo vrnila do žetve. Z olajšanjem ugotovi, da so Gabrielove besede resnične: Elizabeta je svojim letom navkljub noseča. Mariji vliva pogum in se veseli z njo. Po rojstvu Janeza Krstnika, ko se Zahariju spet vrne dar govora, je Marija pripravljena na vrnitev v Nazaret.

Njena vrnitev ni vesel dogodek. Ko sredi Nazareta stopi z voza, se ji razpre ogrinjalo in vsem je jasno, da je noseča. Ljudje se zgražajo nad njo in čaka jo težavno soočenje z Jožefom in starši, ki ji seveda ne verjamejo: "Angel ti je oznanil, da boš rodila božjega sina?" A ponoči se Jožefu v sanjah prikaže angel Gabriel, ki potrdi Marijino zgodbo. Nato ji Jožef obljubi, da ji bo stal ob strani, ne glede na vse: "Moja žena si. Jaz sem tvoj mož. To je vse, kar morajo vedeti." Mariji se začne svitati, da so materine besede resnične. Jožef je dober, močan mož.

Kmalu zatem po nalogu, ki ga je dobil iz Rima, kralj Herod ukaže podložnikom, da morajo zaradi popisa v svoj rojstni kraj. Trdno je prepričan, da bo s pomočjo ljudskega štetja našel t.i. Mesijo. Marija in Jožef morata na dolgo pot v Jožefov rojstni kraj, Betlehem. Jožef peš premaguje zahrbtne gorske prelaze, deroče reke in puščave ter tako izpolnjuje obljubo, ki jo je dal Marijinim staršem: "Vajino hči in otroka bom ščitil, kakor bom vedel in znal". Marija ga z vsakim korakom bolj ceni.

Marija in Jožef se prebijeta skozi Jeruzalem, ne da bi vzbudila pozornost Herodovih vojakov, kar pa ne uspe trem modrecem v veličastnih svilenih oblačilih na okrašenih kamelah. Prisiljeni so oditi na obed h kralju. Pripravi jim gostijo in poizveduje o rojstvu svojega "tekmeca". Zabiča jim, naj poiščejo dete in mu kasneje povedo, kje ga je moč najti, kajti tudi on bi se mu rad poklonil.

Marija in Jožef prispeta v Betlehem ravno, ko pride čas poroda, a nikjer ne najdeta prenočišča. Na koncu se ju usmili pastir, jima odstopi prostor v hlevu in Jezus se rodi v skromni skalni votlini. V trenutku njegovega rojstva se planeti poravnajo in na nebu zasveti neverjetno svetla "zvezda" - nebesni pojav, ki ga vidijo prav vsi, tudi pastirji na poljih. Zvezdi sledijo v Betlehem in se poklonijo detetu. V hlevček pridejo tudi trije modri in otroku poklonijo zlato, kadilo in miro. Miha ne more verjeti, da se je novi kralj rodil v hlevu in ne v palači: "Kralj nad vsemi kralji se je rodil v najskromnejšem hlevcu!"

Globoko ganjeni modreci se zavedo, da Heroda ne smejo obvestiti o rojstvu novega kralja. Jezen, ker se modri niso vrnili, Herod zaukaže pomor otrok. Ko Herodova vojska z morilskimi nameni odrine v Betlehem, Gabriel opozori Jožefa: "Vstani, Jožef ... vzemi otroka." Marija, Jožef in Jezus še pravi čas zbežijo v Egipt in prerokba je izpolnjena."

Kristusovo rojstvo v novi zavezi

V Novi zavezi obstajata dve zgodbi o Jezusovem rojstvu, ena v Matejevem in druga v Lukovem evangeliju. Večina strokovnjakov se strinja, da sta bila oba evangelija napisana okoli l. 70, torej okoli 40 let po Jezusovi smrti. Verziji se ne ujemata popolnoma. Čeprav je bilo v zgodnjekrščanski cerkvi zanimanje za zgodnejša Jezusova leta verjetno precejšnje, se je o njegovih prvih letih vedelo bore malo, zato so zgodbe nastajale na podlagi včasih precej ustvarjalne rekonstrukcije dogodkov s pomočjo znanih dejstev in namigov iz svetih spisov.

Matejeva pripoved o Jezusovem otroštvu vključuje njegovo genealogijo, ki dokazuje, da izhaja iz Davidove rodbine, Jožefovo stisko, ko odkrije, da Marija, ki mu je obljubljena, pod srcem nosi otroka, ki ga ni zaplodil on, sanje, ki razjasnijo nastalo situacijo, Jezusovo rojstvo v Betlehemu, obisk treh modrih, Herodov pomor otrok in beg svete družine v Egipt.

Lukova zgodba je bolj izpiljena in vključuje tudi rojstvo Janeza Krstnika, sina Elizabete, Marijine sorodnice, in Zaharijo. Njegova verzija se začne z obljubo sina Zahariju in Elizabeti, ki je bila do tedaj nerodovitna in se nadaljuje z oznanilom Mariji.

Angel Gabriel ji oznani, da bo spočela od Svetega Duha. Zgodbi obeh se združita, ko Marija pride obiskat Elizabeto in izreče svoj slavni magnifikat.

Tudi Luka kot Jezusov rojstni kraj navede Betlehem, a ga umesti v kontekst ljudskega štetja, zaradi katerega morata Jožef in Marija v Jožefov rodni kraj. Matej piše o treh modrih, ki obiščejo novorojenčka in s tem poudari, da bo Jezus odrešenik vseh, Luka pa pove, da se je Jezus rodil v skromnih razmerah, v ubornem hlevčku, kjer ga obiščejo preprosti pastirji, torej da je Jezus prišel odrešit tudi uboge.

Jezusovo otroštvo ni, razen v Matejevem in Lukovem evangeliju, omenjeno nikjer v Novi zavezi, je pa priljubljena tema t.i. apokrifnih spisov in evangelijev, ki niso vključeni v kanon.

O produkciji

Ustvarjalci so se že od samega začetka trudili, da bi kar se da avtentično prikazali ta legendarni dogodek in podrobnostim so se posvečali skozi celotno produkcijo.

Catherine Hardwicke je bila nepopustljiva. Zahtevala je, da so lokacije in prizorišča kar se da verodostojna.

Želeli smo "epsko intimnost," pravi Hardwickova. "Zgodba je veličastna, človeka prevzame, dogaja se v prelepih krajih, a hoteli smo, da gledalci čutijo, kar je čutil ta mladi par, ko je premagoval ovire, na katere je naletel."

Hardwickova in producent Godfrey sta si ogledala kraje od Nazareta do Betlehema, da bi našla lokacije, ki bi ustrezale obdobju, v katerem se dogaja film. Žal je to področje tako modernizirano, da sta Izrael izločila že zelo zgodaj, a sta kljub vsemu našla nekaj, kar je bilo za njiju neprecenljivo: natančno poustvaritev nekdanjega Nazareta.

Na vrhu hriba modernega mesta Nazaret stoji moderna bolnišnica, za njo pa sledi izvirnega Nazareta. Arheologi so ugotovili, da dejansko segajo v čas Kristusovega rojstva. S pomočjo zgodovinarjev in teologov so se ustanovitelji te vasi lotili izdelave replike Nazareta, kakršen je bil za časa Jezusovega življenja. Hardwickova in Godfrey sta obiskala tamkajšnja domovanja, si ogledala podzemne rezervoarje, oljčno prešo, ki jo poganjajo mule, sinagogo iz prvega stoletja in predstavitev rokodelskih spretnosti iz tistega obdobja.

Nato sta odletela v Italijo, da bi si ogledala področje okoli Matere, mesteca v južni Italiji, kjer so snemali Pasolinijev Evangelij po Mateju in del Gibsonovega Kristusovega pasijona. Mesto je v nekaterih predelih prav pretresljivo podobno Jeruzalemu in pokrajina je podobna tisti v okolici Nazareta; zeleni grički, skale in starodavni oljčni nasadi.

V starem oljčnem nasadu, pol ure iz Matere, so poustvarili Nazaret. Vasi so vedno nastajale okoli vodnjakov, zato so kapacitete, ki jih uporablja celotna skupnost, recimo oljčna preša, preša za grozdje in sinagoga v centru naselja. Hiše so zgradili na pobočju hriba, stran od ravnih površin, ki so jih uporabljali za vinograde in žitna polja.

Izdelali so tudi večino okoliške pokrajine ter Betlehem, kar ob votlinah, ki so naseljene že 8000 let. V sami Materi je več votlin, imenujejo se Sassi, ki so domovi, restavracije in cerkve, vkopane v goro. Ekipa za vizualne efekte jih je spremenila v stari Jeruzalem.

Po petih tednih snemanja v Italiji, se je ekipa preselila v Ourzazate v Maroku. V oazi Fint so zgradili Elizabetino vas. Lokalna ekipa je zgradila hiške v stilu prvega stoletja: debele stene iz rečnega blata, tla iz steptane zemlje in starodavne krušne peči.

Nekatera druga obstoječa prizorišča so priredili v Herodova palačo in jeruzalemski tempelj, a največja prednost osrednjega dela Maroka je bila raznolikost nedotaknjene pokrajine, ki so jo uporabili za ozadje epskega potovanja Jožefa in Marije.

Igralska zasedba

Keisha Castle-Huges (Marija)
Keisha Castle-Huges, je izredno nadarjena in je trenutno ena izmed najbolj iskanih mladih igralk.

Za svojo vlogo v Jezdecu kitov Niki Caro je bil nominirana za oskarja in si prislužila nagrado Broadcat Film Critics Association.

V izredno uspešnem tretjem delu Vojne zvezd Maščevanje Sitha je odigrala naboojsko kraljico.

Filmski ustvarjalci

Catherine Hardwicke (režiserka/izvršna producentka)
Catherine Hardwicke je, kar se tiče tem in stila, ena izmed najbolj zanimivih režiserk filmske industrije.

Film, ki ga je posnela pred Zgodbo o Kristusovem rojstvu, Lords of Dogtown, govori o treh fantih iz razbitih družin, ki so v Kaliforniji v sedemdesetih letih na rolkah povzročili pravo revolucijo. V glavnih vlogah nastopajo Heath Ledger, John Robinson, Emile Hirsch in Victor Rasuk.

Za svoj prvenec, Trinajstletnici, ki je bil posnet za manj kot dva milijona dolarjev in za katerega je scenarij napisala s takrat trinajstletno Nikki Reed, je l. 2003 prejela prestižno nagrado za režijo na filmskem festivalu Sundance in številne nagrade na drugih festivalih širom po svetu.