Kolosej
Film distribucije Fivia

Zboristi

drama
Na sporedu od: 3.2.2005, Kolosej Ljubljana
1h 35min / 95min
Leto: 2004
Scenarij: Christophe Barratier, Philippe Lopes-Curval
Zgodba, postavljena v leto 1948, se dogaja v strogem internatu, kamor kot nadzornik pride nov učitelj, Clement Mathieu. Razmere v domu ga užalostijo, zato se odloči, da bo dijake spremenil s pomočjo glasbe.

Kratka vsebina

Slavni dirigent Pierre Morhange se pripravlja na koncert v New Yorku. Zmoti ga telefonski klic, da njegova mama umira v Franciji. V domovini sreča nekdanjega sošolca Pépinota, ki mu izroči dnevnik njunega profesorja glasbe. Vrne se dobrih petdeset let nazaj, v leto 1949, ko je Clément Mathieu (Gérard Jugnot), nadarjen glasbenik, moral sprejeti službo vzgojitelja v internatu za "dečke v stiski", kot je pisalo v oglasu. V resnici gre za neukrotljive fante, ki jih brezčutni ravnatelj Rachin (François Berléand) neusmiljeno kaznuje. Bolj jih kaznuje, bolj so nemogoči. Pred ograjo naleti na malega Pépinota, ki čaka na očeta, ki ga ni od nikoder. Clémentov predhodnik, ki zapušča to bojno polje, mu pove, kdo je kriv za neslano potegavščino, zaradi katere je hišnik skoraj ob oko. Odkrije mu tudi, kdo sta dva najtrša oreha med fanti. Eden je Pierre Morhange (Jean-Baptiste Maunier), deček angelskega obraza in peklenske trme. Oborožen s temi informacijami, Clément prisili krivca, da prevzame odgovornost za svoje dejanje. Kako? Ne z zaporom, kar je sicer običajna kazen v internatu, ampak s tem, da se fant "prostovoljno" javi, da bo negoval starega hišnika. S tem si vzgojitelj pridobi točko med svojimi varovanci, a situacija je še vedno burna. Ko mu fantje brskajo po stvareh in odkrijejo neke partiture, mu kot blisk v glavo sine sijajna ideja: ustanovil bo zbor. Pripravi avdicije, razporedi fante po glasovih in zbor je rojen. Presenečenje: težavni Morhange se izkaže za najbolj nadarjenega. Clément se zagleda v dečkovo mamo, samohranilko, ki jo sinovo vedenje spravlja v obup. Pri tem učitelj naleti na nepričakovano oviro: ravnatelja, ki je proti takim otročarijam. Nič hudega - fantje vadijo skoraj v ilegali, kar je zanje še dodaten mik. Uresniči se rek, da krogla in odlikovanja vedno doletijo napačnega: glas o zboru pride do šolske dobrotnice, ki ravnatelja predlaga za odlikovanje. Med njegovo odsotnostjo v internatu zagori. Ravnatelj takoj naprti krivdo Clémentu in ga odslovi. Fantje, za katere je mislil, da ga bodo mirno preboleli, mu priredijo veličastno slovo. Za učitelja je to najlepša nagrada.

O filmu

Film Christopha Barratiera se letos v kategoriji najboljšega tujejezičnega filma poteguje za nagrado oskar in za nagrado BAFTA, najbolj prestižno britansko filmsko priznanje. Za nagrado oskar je nominirana tudi skladba iz tega filma: "Look To Your Path (Vois Sur Ton Chemin)". Prejel je tudi osem nominacij za cezarja, "francoskega oskarja". Prejel je tudi ZLATI KOLUT, nagrado za najboljši film po zboru občinstva na zadnjem LIFFe-u.

Režiser Christophe Barratier je tudi virtuoz na klasični kitari, ki je prejel več mednarodnih priznanj. Zato ni preseneljivo, da so Zboristi, njegov prvi celovečerni film, tesno povezani z glasbo.

Film je priredba dela Jean Drévilla La Cage aux rossignols (Kletka za slavčke) iz leta 1945. Barratiera je film, ki ga je videl v otroških letih na televiziji, globoko ganil. Pravi, da je bilo Kletko za slavčke lažje adaptirati, ker ni imela statusa ikone francoskega filma. V ospredju so tri teme: otroštvo, glasba in predaja bakle mlajšim. Režiser je zgodbo prestavil v leto 1949, ker se je želel izogniti današnjim problemom, kot so socialna stanovanja, brezposlenost, tuji priseljenci, mladinsko prestopništvo. V teh povojnih letih so, sicer z najboljšimi nameni, da bi obvladali težavne otroke, začeli uvajati psihološko "predalčkanje" otrok na podlagi raznih testov, česar se film tudi dotakne.

Za sodelavca pri scenariju mu je glavni igralec Gérard Jugnot predlagal Philippa Lopesa-Curvala, ki je, kot pravi režiser, "malce 'premehko' zgodbo naredil bolj udarno, likom dodal nekaj grobosti in s tem globine."

Za vlogo mladega solista Pierra Mohrangea si je želel pravega pevca. Ni ga bilo lahko najti. Prekrižarili so celo Francijo, dokler niso v Lyonu naleteli na Jean-Baptistea Mauniera. Za ostale vloge si ni želel otroških igralcev, ker se je hotel izogniti učinku "dresiranih tjulnjev". Čeprav so bili novinci, so se otroci hitro naučili pesmi na pamet in zapeli z neverjetno energijo.

V glavni vlogi nastopa Gérard Jugnot, igralec, ki je tudi režiser. Režiserja je svaril pred nevarnostjo, da bi bil film preveč osladen, z ljubkimi otroki, ki pojejo v zboru. Ker je Jugnot v Franciji znan igralec (letos je med cezarjevimi nominiranci za najboljšo moško vlogo; k nam prihaja na HBO Volpone, romantična komedija iz leta 2003, v kateri igra tudi on), je takoj ujel stik s fanti, ki nastopajo v filmu. V Zboriste je tako verjel, da je tudi koproducent filma. Kot je dejal: "Med snemanjem sem odkril moč človeškega glasu. Veliko ljudi poje v zborih, ker petje osvobaja. Tudi otroci, ki so v začetku slabo peli, so kasneje neverjetno napredovali. V tem je čar glasbe".

Ker se v filmu vse vrti okrog glasbe, igra skladatelj Bruno Coulais ključno vlogo. Delal je z roko v roki z režiserjem, ki je sam prispeval dve skladbi za film. Pesmi, ki jih pojejo zboristi, naj bi v glavnem napisal glavni junak Clément Mathieu, ki je dober, a vse prej kot avantgarden glasbenik. Glasba mu je torej morala biti pisana na kožo in spremljati razvoj pevcev skozi film. Je preprosta, nepretenciozna, čustvena.

Producent filma je prekaljeni Jacques Perrin, ki se lahko pohvali s takimi filmi, kot so Z (oskar za najboljši tuji film leta 1968), Obsedno stanje (State of Siege, 1973), Posebni oddelek (Section spéciale, 1975), vsi trije v režiji Coste Gavrasa. Med novejšimi izstopata oskarjev nominiranec Nomadi neba (Le Peuple migrateur, 1998-2001), ki smo ga videli tudi pri nas, in Himalaja: poglavarjevo otroštvo (Himalaya: l'enfance d'un chef).

Komentarji

3.2. 2005 ob 14:37

Zanimiv film, vsekakor vbreden ogleda

— vredno ogleda :)
7.2. 2005 ob 17:09

Lep in ganljiv film, z zgodbo, ki smo jo sicer že kje videli (Društvo mrtvih pesnikov), ampak vseeno zelo priporočljiv. Tudi glasba vam bo sedla v ušesa!

— Oja
7.2. 2005 ob 23:05 zvezdica

kdor poje zlo ne misli. ceprav so mnogim (tudi meni) tekle solze, to ni cmerava limonada. film prikaze drugacen pogled na isto stvar. otroci so lacni ljubezni in pozornosti, delezni pa so le batin in zavracanja. ko pride med njih vzgojitelj poln optimizma in topline jih spreobrne s pesmijo. film si zasluzi ogled in pozornost, ceprav je evropski. ameri bi pa tako ali tako iz tega naredili hit.

— bojan
9.2. 2005 ob 22:28 zvezdica

DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV SREČA HOLLANDOV OPUS. Okej, Les Choristes, po slovensko Zboristi, resda počne reči, ki sta jih počela Društvo mrtvih pesnikov in Hollandov opus, kar pomeni, da obrača staro, že videno, že obdelano temo učitelja, ki s posebnimi metodami užene skupino pretirano razposajenih učencev. Toda to počne s šarmom, na sila preprost, gledljiv, tekoč, zabaven, čustven in učinkovit način. Točno tako kot je treba, točno tako, da ga lahko proglasimo za paradnega konja žanra. Za film o učitelju, ki kot za šalo preseže večino filmov o učiteljih. In v razred divjih, nemogočih, nesramnih in zoprnih pamžev fantovskega internata, ki ga vodi nesposobni in vase zaverovani ravnatelj Rachin (Francois Berleand), prikoraka gospod Clement Mathieu (Gerart Jugnot). Preudarni, mirni, navihani, potrpežljivi in izjemno nadarjeni učitelj, ki ubere svojo pot, svoje metode, svoje finte, svoje prijeme. In pobje zagrabijo vabo, se umirijo, ga začnejo spoštovati, ga poslušati, v njem videti svojega prijatelja. Še posebej, ko si izmisli pevski zbor. Ko jim da vedeti, da so sposobni, da računa nanje, da niso le sirote brez prihodnosti. Med njimi se začne sodelovanje, tisti pravi pedagoški prijemi, na katere bi bila ponosna tudi Maria Montesori. Gospod Mathieu je pač car. Čisti number one, ki bi ga bila vesela vsaka šola. Tudi kakšna naša, domača, kjer profesorji še vedno nimajo pojma kako naj brez ustrahovanja in groženj pridejo do dijakov.

— iztok gartner
15.2. 2005 ob 19:13

super, pa čeprav ni holy. Vsebina povprečna, odigrano zelo lepo. vsekakor za pogledat. ko sem si sam ogledal Zboriste, sva v dvorani bile le dva! lp

— marko
19.2. 2005 ob 22:26 zvezdica

mene je ta film ful zadel, sicer nism gledala društva mrtvih pesnikov, tko d se mi je zdel ta še tok bolši. tko lepo pokaže, da se s silo bl mal doseže, pa ni pocukran, pa tut ne pretrd, ampak ma lih prov tistga v seb, k se te prime pa ti neki pusti (jasno, če sam to hočeš in pustiš).ful te gane, ko vidiš, kaj pučnejo z otroki in če se zavedaš, da to ni zgodovinski film ampak u mnogih pogledih zlo realen (tut za današnji čas), te še tok bol pretrese. pomoje je u tem filmu ena velika resnica:d so otroc kot ogledala, k nam kažejo naš lasten odnos do njih in da se loh od njih velik naučimo.aja pa dobr mi je k ni ameriški. k da loh sam tm dobr film skup spravjo.p fajn je k ga folk nau hodu gledat zarad igralcev...to, da muska seka, so pa tut že rekl drugi-ful hudi vokali p harmonija pa use!lp:)

— jst
21.2. 2005 ob 17:21

Film smo si ogledali vsi dijaki naše šole. Sprva sem mislila še en beden film, ampak ni res. Film je res odličen, za trenutek žalosten, v naslednjem trenutku pa je že drugače. Ogled priporočam vsem, za konec pa samo... res odličen film...čawči*

— metulcica
28.2. 2005 ob 16:25 zvezdica

Popolnoma se strinjam z vsem, kar so napisali že drugi pred mano. Film bi lahko, čeprav je dogajanje postavljeno v leto 1949, predstavljal pravzaprav problematiko današnjega časa. Misel, da vsako stvar lahko odlično opravimo le s pravo voljo, ki pa ne sme biti najdena s trdnimi prijemi, kar sama od sebe bode v oči. Glasba je fenomenalna, enostavno ne moreš si predstavljati, kakšne harmonije se lahko izvijejo iz otroških ust. Vsi igralci so se s svojo vlogo očitno poročili, saj v filmu dobite občutek, da ste del tega sveta, ki si ga ogledujete. Konec je popolnoma nepredvidljiv, morda takšen kakršnega si ne bi želeli, vendar prav tak konec zgodbo zaključi v popolno celoto. Film vsekakor vreden ogleda.

— Gašper
7.3. 2005 ob 14:06

Mislim, da bi po tem filmu, tudi Slovenija lahko dobila svoj deški pevski zbor.

— Iztok
2.4. 2005 ob 14:46 zvezdica

Ta film je res krasen. pripoveduje o otrocih, ki so zelo neukrotljivi. Prav neverjetno je, kako lahko en sam vzgojitelj spremeni življenje 30 otrok. Res, film si je potrebno ogledati! Ne bom vam žal!

— Erik
21.12. 2006 ob 14:33

Meni osebno lep film. Sprva sem mislil, da bo brezvezen, pol pa mi je postal vsec in ni mi zal, da sem si ga ogledal.

— Primoz
26.12. 2006 ob 10:54

uglavnm, film zboristi si morte pogledat ker je res nor. men se je na začetku zdeu bedast sam je res dobr film.

— giaaa
7.1. 2007 ob 10:19

SEM 11 LETNO DEKLE IN HODIM V 5 RAZRED OSEMLETKE. PRI GLASBENEM POUKU SMO GLEDALI TA FILM. FILM MI JE BIL ZELO VŠEČ ŠE BOLJ PA MI JE BILO TO DA SMO 3 ŠOLSKE URE ZABILI.

— EVA
21.6. 2007 ob 23:11

Res - film je enkraten. Sicer sem si film ogledala približno 3 leta nazaj - me še kar navdušuje saj ( ponavljam ) je res enkraten. P.S: priporočam, da si kupite DVD tega filma:D

— biba
9.1. 2009 ob 16:32

happy n3w year

— č-lžšol
26.2. 2009 ob 14:16

cool film morte ga vidt zakon je
ptiporočam vsem otrokom in odraslim vseh starosti
ima vsa čustva
-ljubezen
-jeza
-krutost
-prijateljstvo...

— lučka gomsi
27.12. 2015 ob 11:38

ac<c

— kokoi

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.