Zaplešiva

Ples osvobaja...

Ni puhla fraza ali reklamni slogan kakšne cenene plesne agencije, čeprav stavek mnogokrat izrabljajo prav za to. Zaplešiva je film, ki se na lahkoten, a zato prav tako podroben način loteva krize ustaljenega življenja srednjih let. Soprog in oče John Clark (Richard Gere) se po dvajsetih letih srečnega zakona in uspešne kariere pravnika v veliki firmi za zapuščinske zadeve velikokrat počuti nesrečnega ali vsaj praznega. Kot da je vse življenje že za njim in od prihodnosti nima več kaj prida, vsekakor pa ne izjemnega. Iz vlaka, s katerim se vsak dan vozi domov z enoličnega dela, opazi skrivnostno dekle, ki zre z okna očitno slabo obiskane šole za dvoranske plese. John pozneje prizna, da je bila "na zunaj videti tako, kot se je počutil on v svoji notranjosti. Žalostno." To ga pritegne, da se odloči vpisati v plesni tečaj za začetnike, ne da bi o tem povedal ženi Beverly (Susan Sarandon). Ko se poskuša na neprisiljen način približati lepotici z okna, nadomestni učiteljici plesa Paulini, ga ta grobo zavrne. Prepričana je, da ga ne bo več k tečaju, toda dotlej je ples za JohnA že postal nekaj več, "korak iz sive vsakdanjosti", in tečaja se udeležuje še bolj goreče kot prej in tokrat zaradi sebe. Toda njegovo pozno prihajanje domov, neprepričljivi izgovori in po čudnem cvetnem vonju dišeče srajce kmalu vzbudijo neprijetne in zaskrbljujoče dvome pri ženi Beverly...

"Zaplešiva ni film o naveličanem moškem srednjih let, ki bi rad skozi ples popestril enoličnost svojega vsakdana," zatrjuje režiser Peter Chelsom. "Je nevsakdanja zgodba o nekakšnem plesnem taboru, ki skozi pravila plesnih korakov in obnašanja pomaga skupini različnih ljudi spoznati, kakšna je njihova vloga v življenju, kaj si želijo in zakaj. Pred začetkom snemanja sem vsem vpletenim pojasnil, da ne želim narediti filma, ki bi bil grobo povezovanje običajne zgodbe in plesnih prizorov, marveč je moj namen razviti dogajanje tudi in predvsem skozi ples. Ples je tisto, ki zgodbo dvigne in jo pripelje do konca."

"Očaran sem, ker se junaki ameriške inačice filma Zaplešiva uspešno lotevajo istih problemov kot junaki v mojem filmu. Nekdo drzno stopi izven vsakdanjega življenjskega koloteka in najde srečo. Paru, ki se nevede že začenja utapljati v enoličnosti vsakdana, je ponujena še ena priložnost. Ko sem videl ameriško verzijo, sem se znova prepričal, da so nekatere življenjske teme univerzalne in da presegajo vse prostorske in kulturne razlike." - Masayuki Suo, režiser in scenarist izvirnega japonskega filma ZAPLEŠIVA

Gospod Masayuki je leta 1996 z njim očaral svojo domovino in ves svet. Na domačih tleh je osvojil osupljivih 13 nagrad japonske filmske akademije, prepotoval ves svet in tako pri evropskih kot pri ameriških ljubiteljih filma pustil globoke sledi. Med njimi je bila tudi scenaristka Audrey Wells, ki je bila prepričana, da je ganljiva zgodba kot nalašč za kulturno transformacijo. Od nekdaj so jo najbolj privlačili junaki, ki se trudijo najti pot iz osebnostnega brezna - tema, ki jo je večkrat sama raziskovala in se je lotila tudi na filmu kot režiserka. Sem sodi romantična melodrama Pod toskanskim soncem (Under Tuscany Sun) in Guinevere, ki ji je prinesla več nagrad. Enaka dinamična odlika jo je prevzela tudi v izvirnem Suovem filmu ZAPLEŠIVA in z njo je tako rekoč "zastrupila" režiserja Chelsoma. Srečno naključje je scenaristko in režiserja pripeljalo skupaj, saj Peter Chelsom izhaja iz Blackpoola, nekakšne Meke dvoranskih plesov, kjer se vsako leto odvija najprestižnejše svetovno prvenstvo v tej plesni disciplini. Zmagati v Blackpoolu je kot osvojiti olimpijsko medaljo v grški Olimpiji. Čeprav sam nikoli ni plesal, pa se vzdušju in vplivu plesa v Blackpoolu ni mogoče izogniti - gre za nekakšno nalezljivo navdušenje za valček, rumbo, fokstrot in številne druge mojstrovine dvoranskega plesa. "Skoraj vsakega Blackpoolčana najkasneje z devetimi leti starosti pošljejo v plesni tečaj," zatrjuje Chelsom. Toda ples je v filmu samo orodje za razkritje globljega človeškega problema. "Če v japonskem izvirniku zaplet in katarza temeljita na tamkajšnjem tabuju kazanja intimnosti v javnosti, čemur se ples, seveda, ne more podrejati, pa zahodna različica temelji na ameriškem tabuju, ki izvira iz načina uspešnega življenja, tako imenovanem "american dream"; če živiš takšno življenje, je pregrešno, skoraj bogokletno priznanje, da si vendarle po malem nesrečen. Čeprav ima veliko, skorajda preveč, si John Clark (Richard Gere) mora priznati, da nekaj pogreša," pojasnjuje Chelsom. Kaj, pa si odgovorite sami in vsak zase.

Richard Gere (John Clark) je v filmu upodobil še vedno privlačnega zakonca zrelih let, ki ima uspešno kariero, čudovito ženo, ki jo ljubi, in ona ljubi njega, lepo in skorajda vzorno hčer, toda v njegovem življenju nekaj manjka. Ustvarjalce je misel kar sam pripeljala nanj, saj je nedavno tega osvojil zlati globus za vlogo zapeljivega in zvitega odvetnika v oskarjevskem mjuziklu Chicago. Potrebovali so občuteno igro in hkrati spretnost, ki bo lik prepričljivo popeljala od nespretnega začetnika plesa v izkušenega in celo vrhunskega plesalca pred očmi gledalcev filma. Richard Gere je to zmogel.

Iz njegovih mlajših let se ga spominjamo zlasti po dveh uspešnicah, Ameriški žigolo in Častnik in gentleman. Kritike je prepričal zlasti z vlogo v hvaljeni drami Terrenca Mallicka Rajski dnevi (Days of Heaven), gledalce pa osvojil v romantični ljubezenski komediji Čedno dekle ob Juliji Roberts. Pot do plesalca, pevca in igralca v filmski priredbi odrskega mjuzikla Chicago, lanskega zmagovalca po številu pobranih oskarjev, je bila dolga in uspešna. Rodil se je v Filadelfiji in že v otroški dobi je kazal veliko umetniške nadarjenosti, saj je igral na več inštrumentov in pisal tudi glasbo za srednješolske glasbene prireditve. Pridobil si je gimnastično štipendijo za univerzo Amherst v Massachusettsu, kjer pa je za svoj glavni predmet izbral filozofijo. Šolo je pustil zaradi igranja, saj je leta 1973 pristal v vlogi Dannyja Zuka v gledališki priredbi Briljantine v Londonu. Nadaljeval je pri gledališčih Provincetown Playhouse in Seattle Repertory Theatre v več newyorških delih, med drugimi tudi v dveh igrah Sama Sheparda. Njegovo kariero je utrdil broadwayske postavitev rock opere Soon, kmalu zatem pa je sledil njegov filmski debi v že omenjenem filmu Rajski dnevi. Kadar ne igra v filmih, rad sede za klavir, saj je izvrsten pianist in komponist, mnogi pa ga poznajo kot predanega budista ter borca za pravice in neodvisnost Tibetancev

Pred kratkim smo ga gledali v ljubezenskem trilerju Nezvesta Adriana Lyna in nadnaravni srhljivki Mothmanova prerokba.

Jennifer Lopez (Paulina) se je priljubila gledalcem kot Selena, ki ji je prinesla zlati globus in odprla vrata v svet filma. Steven Soderbergh jo je povabil v svoj cenjeni Daleč od oči, v katerem je zaigrala ob Georgu Clooneyju. Leta 2001 se je zapisala v zgodovino kot prva ženska, ki je osvojila prvi mesti tako na filmski kot glasbeni lestvici, in sicer z vlogo v romantični komediji Načrtovalka porok ob Matthewom McConaugheyjem, ter s svojim glasbenim albumom J.Lo. Njen debi je bil odlični neodvisni film Mi Familia, izvrstno pa se je odrezala tudi v Stonovem trilerju U-Turn in v akcijski komediji Money Train ob Woodyju Harrelssonu in Wesleyju Snipesu. Kmalu jo bomo videli ob Robertu Redfordu in Morganu Freemanu v drami Unfinished Life Lasseja Halstroma.

Susan Sarandon (Beverly Clark) je ena od najodličnejših in najbolj cenjenih igralk v Hollywoodu. S svojo značilno seksualno privlačnostjo je zaznamovala tako Billa Durhama kot zrelo in neodvisno žensko v Thelmi in Louise Ridleyja Scotta, za katero so jo nominirali za oskarja. Po njem je posegla tudi s prepričljivimi vlogami v Atlantic City, pa Lorenzo's Oil, Klientu, dokler ga za vlogo nune v Poslednjem sprehodu (Dead Man Walking) ob strani Seana Penna ni tudi osvojila. Med njene zelo opazne in kontroverzne vloge sodijo zlasti lik matere mladoletne Brooke Shield v Pretty Baby Louisa Malla, pa kultnem The Rocky Horror Picture Show, Lakota (the Hunger) ob Catherine Deneuve, White Palace, The January Man, A Dry White Season, Čarovnice iz Eastwicka, Bob Roberts, Little Women, Safe Passage in številnih drugih. Omenimo naj še izvrstno kriminalko Twilight (s Paulom Newmanom in Genom Hackmanom), erotično farso Illuminata Johna Torturra, pa A Cradle Will Rock Tima Robbinsa, Anywhere But Here Wayna Wanga in Joe Gould's Secret Stanleyja Tuccija. Kmalu jo bomo videlu v Alfieju ob Ludu Lawu, v Romanci in cigaretah Johna Torturra in Noelu Chazza Palminterija.