Zajtrk na Plutonu
14.6.2007, Kolosej Ljubljana
Patrickovo obnašanje in način oblačenja vaščane, ter še posebej učitelje in njegovo mačeho, spravlja ob živce. Rad bi bil deklica; oblači se v ženska oblačila, obnaša feminilno, predstavlja se kot Patricia ali Kitten. Ko dopolni osemnajst let, se odloči preseliti v London, kjer bi rad našel svojo pravo mamo; v procesu iskanja se spozna s člani rockovske skupine The Mohawks, ostarelim iluzionistom, postane žrtev bombnega napada IRE, nakar ga policijo obtoži teroristične aktivnosti. Patricia čez vse težave koraka z nasmehom in zvrhano mero dobre volje, prepričan(a), da je svet dober...
O režiserju
Neil Jordan je bil rojen leta 1950 v mestu Sligo County. Je priznan pisec leposlovja. Leta 1982 je posnel svoj celovečerni igrani prvenec Angel. Z izjemnim delom Igra solz (1992) je dosegel svoj največji mednarodni uspeh, za katerega je prejel oskarja za najboljši izvirni scenarij. Pozneje je v Hollywoodu posnel uspešnico Intervju z vampirjem (1994), ob vrnitvi na Irsko pa se je s filmoma Michael Collins (1996) in Mesarček (1997) loteval irske polpretekle zgodovine.
Festivali in nagrade
Zajtrk na Plutonu je bil nominiran za evropsko filmsko nagrado v kategoriji najboljšega filma in najboljše moške vloge (Cillian Murphy). Murphy je bil nominiran tudi za zlati globus. Film je bil leta 2006 uvrščen v uradni program filmskega festivala v Berlinu.
Na 17. LIFF-u je prejel nagrado občinstva zlati kolut.
Komentarji
Pustimo film in to da še zdaleč ni hladen in to da pač ni nikjer napisano da bi vsi filmi o transvestitih morali biti enaki, ampak Pluton NI PLANET!
Čudovit, senzibilen film! Vse pohvale ekipi - Neilu Jordanu in še posebej Cillianu Murphy-ju! Nepozaben, lahkoten film, brez odvečnih transvestitskih stereotipov. Pravljica, ki nam pokaže, da je življenje točno takšno, za kakršnega ga sami vzamemo. Od optimizma glavnega junaka bi se vsi lahko kaj naučili. Sveže, sladko, duhovito, izvrstno!
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Na kratko: Film, v katerem bodo tudi transvestiti našli veliko napak. Breakfast on Pluto je zgodba o mladeniču (Cillian Murphy), ki se rad oblači v ženska oblačila. Ki to počne že od malih nog, ko ga v varstvo dobita krušna starša (Liam Neeson). In ki to potem počne ves čas svojega življenja. Tudi takrat, ko ne bi bilo treba. In takrat, ko zapusti Irsko in se v Londonu proslavi kot kabaretna zvezda. Prav imate, poba živi v svojem svetu. Na Marsu, ali še boljše, na Plutonu, na najmanjšem planetu našega osončja, kjer živijo samo posebneži. Marginalci, ki se ne znajo vklopiti v normalno družbo in si pač najdejo sebi primerne prijatelje. In film o fantu, ki bi se moral roditi kot punca, nikakor ne bi smel biti tako zelo dolgočasen in razvlečen. Tako zelo hladen in brez prave atmosfere. Brez gušta in vsega tistega, kar imajo filmi o transvestitih. In le zakaj bi moral glavni junak ves čas fantazirati in se zatekati v svet izmišljenih zgodbic, če vseskozi živi v imaginarnem svetu. V svoji pravljici in na svoj način. To je neumno. Tako zelo, da komaj čakamo, da se vrne nazaj. V kruto realnost, kjer ga pričaka dekle, ki mu rodi otroka. Prav imate, Breakfast on Pluto je film, ki nam skuša reči, da smo otrok zares odreši transvestita, še enega The Butcher Boya, ki ga je Neil Jordan na veliko boljši in domiseln posnel že leta 1997.