Za vedno Lilja
Zgodba
16-letna Lilja živi v revnem in mračnem predmestju nekje v nekdanji Sovjetski Zvezi. O boljšem življenju lahko le sanja. Nekega dne se njena mati s svojim novim partnerjem preseli v Ameriko. Lilja naj bi se jima kmalu pridružila. Toda zaman čaka na pismo, saj je očitno, da jo je mati zapustila. Vseliti se mora v majhno razdejano stanovanje brez elektrike in ogrevanja. Edini prijatelj povsem strtega in obubožanega dekleta je 11 letni fant Volodja. Skupaj pohajkujeta in sanjarita o boljšem življenju. Končno posije žarek upanja, ko se Lilja zaljubi v Andreja. Ta ji obljubi novo življenje na Švedskem. Mali Volodja je ljubosumen in nezaupljiv, toda Lilja je odločena. Kmalu pa se Lilja znajde na poti v neznano.
Igralska zasedba
Oksana Akinšina (Lilja) se je rodila v Sankt Petersburgu leta 1987. Odigrala je glavno vlogo v filmu Sisters Sergeja Bodrova ml., veliki ruski uspešnici leta 2001. Celovečerec se je odvrtel na beneškem mednarodnem filmskem festivalu in kasneje v nekaterih drugih državah, tudi skandinavskih. Oksana je leta 2001 zaigrala še v filmu In Movement in televizijski seriji Happy New Year. Kljub zahtevni vlogi Lilje je z veseljem sodelovala z režiserjem Lukasom Moodysson, ki ji je bil v veliko pomoč pri reševanju težav.
15-letni Moskovčan Artjom Bogučarski (Volodja) obiskuje glasbeno šolo, poje v zboru ter igra klarinet in klavir. Vpisal se je tudi na rusko Dramsko akademijo. Z njegovo sestro sta člana folklorne skupine The Red Star. Za vedno Lilja je njegov prvi film, ki pa mu je izreden navdih. Trenutno ima odmevnejšo vlogo v ruski televizijski seriji. Navdušen je nad ekipo svojega prvega celovečerca, pritoži pa se nad hladnim vremenom med snemanjem, umazanijo in hladnimi oblačili. Režiser pravi, da ima fant ruski humor.
Pavel Ponomarjov (Andrej) je bil rojen leta 1980 v Sankt Petersburgu. Že leto kasneje se je z družino preselil v Estonijo. Od leta 1998 študira pop in jazz na glasbeni šoli Georga Ota v Talinu. Nastopil je v muziklih Les Misérables in Miss Saigon. Je tudi pevec in kitarist v skupini The Wild Ones.
18-letna Elina Benenson (Nataša) prihaja iz Talina. Obiskuje tamkajšnjo gimnazijo, njena strast pa so jeziki in slikarstvo. Igra v šolskih komedijah.
Ljubov Agapova (Liljina mati) je bila rojena leta 1956 v Rusiji. Leta 1977 je diplomirala na Inštitutu umetnosti Far-East. Že od leta 1987 igra v talinskem Ruskem gledališču.
Lilija Šinkarjova (Ana) se je rodila leta 1948. Obiskovala je Inštitut umetnosti v Vladivostoku, od leta 1971 pa nastopa v talinskem Ruskem gledališču.
53-letni Tomas Neumann (Witek) je zaključil študij na Fakulteti gledališke umetnosti v Varšavi leta 1974. Nato je eno leto igral za varšavsko gledališče Rozmaitosci in sodeloval pri nekaterih filmskih produkcijah. Leta 1975 je odšel na Švedsko, kjer uči predvsem gledališko umetnost. Je lastnik osnovne šole gledališke umetnosti v Stockholmu. Poleg tega je igralec v gledališkem studiu Jurija Ledermana.
Filmska ekipa
Lukas Moodysson (režiser) je idejo za film dobil ob smrti 16-letnega dekleta Dangoule Rasalaite, ki je jeseni leta 1999 odšla na Švedsko iskat boljše življenje. Končala je kot prostitutka v stanovanju v Arlövu (v predmestju Malmöja). Januarja 2000 je skočila z mostu in si vzela življenje.
Po režiserjevih besedah naj bi film prikazoval božjo dobroto, toda realnost je bila premočna in zgodba je šla svojo pot. Govori o dveh otrocih, Lilji in Volodji, o razpadajoči deželi, ki je bila nekoč del mogočne Sovjetske Zveze. O hrepenenju po novi deželi, spremembi življenja, o osamljenosti, odločnosti, o bogatih, ki verjamejo, da je možno kupiti kar koli, o revnih, ki so prisiljeni prodati vso svojo lastnino. Ostane jim samo srce. O rečeh, ki se dogajajo na domačih ulicah in daleč stran, o košarki, Britney Spears, o vrezu lastnega imena v klop in s tem potrditvi obstajanja, o posmehovanju, smrti, večnem prijateljstvu, o večnem optimizmu. In morda o božji dobroti, čeprav Liljine prošnje niso nikoli uslišane.
Lukas Moodysson odgovarja na vprašanja občinstva v pogovoru z novinarjem Dannyjem Leighom.
V: Kakšna je razlika med delom z otroki in odraslimi?
O: Osebno težje delam z odraslimi. Nočem reči, da so napornejši, toda ob njih sem nemirnejši. Samozavest nekaterih profesionalnih igralcev je zaradi dolgoletnih izkušenj morda celo prevelika. Seveda pa niso vsi takšni. To je tako kot pri kockah. Nekateri igralci gradijo svoj lik simetrično, tako da ga ni moč porušiti. Toda niso čudaški. Otroci imajo večjo domišljijo in so bolj intuitivni. Včasih se mi zdi, da moram odraslim veliko bolj pojasnjevati. Otrokom ni potrebno vedno razlagati, zakaj želiš, da nekaj storijo. Preprosto ti ustrežejo.
V: Kakšno vlogo ima v vaših filmih Bog?
O: Verjamem v Boga, vendar nisem pretirano verna oseba. Verjamem, toda tudi dvomim. Nisem prepričan v določene reči, verjamem pa v Jezusa in v Boga. Spoznal sem, da verovanje pomeni prav to- verovanje. Prej nisem bil prepričan, ali verjamem. Toda to tudi ni potrebno. Preprosto verjameš.
V: So se ženske drugače odzvale na film Za vedno Lilja kot moški?
O: Dobro vprašanje. Lahko vam navedem dejstva, ki morda posplošujejo in so stereotipska. Vedno namreč obstajajo izjeme. Ženske so se odzvale veliko bolj pozitivno in mnoge so film uvrstile na vrh seznama svojih najljubših filmov. Kritike večinoma prihajajo od moških. V švedskem časopisju so film ocenjevali štirje filmski kritiki. Ženski sta ga ocenili s 6, kar je najvišja ocena, oziroma s 5, moška pa sta mu dodelila oceno 2. Gre sicer za ekstremni primer, ki pa je resničen. Zanimiv podatek, toda razlog mi ni znan.
V:Sam ne verjamem v Boga in konec filma se mi zdi izredno pesimističen. Ne vidim upanja.
O: Četudi ne verjamete v Boga, morate sprejeti dejstvo, da nekateri živijo v peklu. Nekateri ne poznajo upanja. Večkrat posiljena ženska, ki v novi deželi ne razume niti besedice in ki jo je zapustila mati, skoči z mostu. Vedno obstaja kanček upanja. Toda ta punca se odloči za samomor in ne morem se sprijazniti z dejstvom, da preprosto umre. Verjamem, da po skoku najde srečo. Takšnega mnenja nima vsak, upam pa, da bo film marsikomu prinesel upanje. Ljudje so po ogledu filma lahko žalostni, obupani, nekateri pa postanejo jezni. In jeza že sama po sebi pomeni upanje.
V: Kako pomembna je pri vaših filmih montaža?
O: Precej. Ključnega pomena je bila še posebej pri filmu Together, saj je prišlo do ogromnih sprememb. Za vedno Lilja se po končani montaži ni spremenil v tolikšni meri. Dobro je imeti ob sebi ljudi, ki jim lahko zaupaš. Kot režiser si pri montaži lahko precej len. Večkrat se mi zdi, da je film že končan, ko v resnici sploh še ni. Toda ob sebi imam ekipo, ki me prepriča v nasprotno. To pa na žalost pomeni dodatno delo.
V. Je igralcem težko ohraniti določeno stopnjo stvarnosti in se ob tem držati scenarija?
O: Pomembno je najti ustrezne igralce. Vedeti moram, da so se sposobni vživeti v lik. Lahko se sprostim in jim zaupam, zaupanje pa je obojestransko. Ne zagovarjam vaj ali česa podobnega. Preprosto jim pustim, da povedo, kar piše v scenariju.
Celovečerec Za vedno Lilja je produciral Lars Jönsson (producent). Kot izvršni producent se je podpisal pod filma Larsa von Triera Breaking theWaves in Dancer in the Dark, ki sta bila nagrajena na filmskem festivalu v Cannesu. Njegov novejši projekt je celovečerec Josefa Faresa Cops, pa tudi koprodukcije filmov Dogville Larsa von Triera, Bear's Kiss Sergeja Bodrova in It's All About Love Thomasa Vinterberga. Z režiserjem Lukasom Moodyssonom je prvič sodeloval leta 1997 pri kratkem filmu Bara prata lite, sledila pa sta še filma Fucking Amal in Tillsammans. Produciral je tudi film Colina Nutleyja Änglagard, Leifa Magnussona Hela Härligheten, Johana Söderberga in Erika Pauserja Lucky People, Björna Rungea Harry & Sonja, Ulfa Malmrosa Den Bästa Sommaren, Josefa Faresa Jalla! Jalla!, Pera Ahlina Hundhotellet in Stiga Björkmana Tranceformer. V njegovo filmografijo sodita še kratka filma Tigerhjärta Reze Parse in Malcolm Bakerja Karima.
Distribucijo filma v Sloveniji je finančno podprlo Ministrstvo za zunanje zadeve.
Komentarji
Kurba se je šla pravljico, Lilja 4-Ever pa pove resnico. Lilja (Oksana Akinshina), komaj šestnajstletno rusko dekletce, ki jo zgrabijo lovke prostitucije. Lovke, ki spustijo šele takrat, ko ti zrastejo krila. Ko postaneš angel. Ko s svojim najboljšim prijateljem Volodjo (Artyom Bogucharsky) poletiš v raj. Na zadnji počitek, stran od pekla, ki ti ga je uredilo življenje. Ki ti ga je zrihtala mamica (Lyubov Agapova), malomarna ženska, katera je pač odšla v Ameriko in te pustila doma. Pri nenehno pijani teti. Pri lažnivih fantih, pri hinavskih prijateljicah, v nemogočih razmerah. In ko daš noge narazen prvič, jih daš tudi stotič. Še posebej, ko prideš v Švedsko, v obljubljeno deželo, v pravljico, ki pa se že isti dan sesuje ter spremeni v novi pekel. V Dantejev inferno. V pet strank na dan. V analna posilstva, v umazane starce in nasilne zvodnike. V brezizhodno situacijo. V zadnji krik na pomoč. V otroke s postaje Zoo. V kruto, direktno in tragično resnico. V današnji svet, kjer je prostitucije več kot politike. Kjer mlada dekleta prodajajo zjutraj, čez dan in zvečer. Kjer lahko služiš samo z mucko. Z organom, ki pride prav tudi Madonni. Okej, toda kaj, ko Madonna živi v pravljici, s vetu bratov Grimm, naša Lilja pa v Rusiji, v svetu gospoda Stalina. Se pravi v svetu, kjer lahko sanjaš samo v raju. Samo na nebu. Samo takrat, ko se ti ustavi srce. Ko se vržeš z bloka. Ko ti možgane zalije kri. Ko dobiš krila. Ko s svojim najboljšim prijateljem Volodjo poletiš v nebesa. In ko si končno srečen. Pa magari samo za sekundo in čisto nekje drugje. V svetu, ki ga ni. Ki ga nikoli ne bo.
O temle filmu (Lilja 4 ever) sem se že razpisal, ne vem pa kam je šel komentar. No, verjetno ste opazili, da gre za enega najganljivejših filmov vseh časov. Pa pustimo to - včeraj si mi je uspelo ogledati podoben film v KINODVORU. Ravno tako kvaliteten in pretresljiv film, ki pa ni posvečen izgubi nekega fantka in neke deklice ampak izgubi pameti na planetu zemlja. Gre za film VDOR BARBAROV, dogaja pa se v Quebecku (Canada) med napadi na New York 911. Nek levičarski intelektualec medtem umira za rakom. Sledita slabi dve uri najduhovitejših dialogov, oznanjenja par krutih resnic o človeški vrsti in tako pretresljiv konec, da so gledalci dobesedno obsedeli. Videl sem več rdečih oči, kot pri Lilji... Ko film analiziraš vidiš, da je to REKVIJEM za baby boom generacijo, rekvijem za levičarsko misel na tem svetu, rekvijem za pamet v politiki, ki je šla z ustoličenjem Busha, Blaira in Berlusconija definitivno rakom žvižgat. Obenem je film tudi poklon italjanskemu mislecu in levemu intelektualcu PRIMU LEVIJU, ki je letos naredil samomor - evtanazijo, nekako tako kot filmski protagonist, le da kolikor vem ni imel raka, ampak je obupal nad dejstvom , da po toliko letih boja proti barbarstvu in krutosti na tem planetu, ponovno doživlja vzpon vrednot, ki so ga v štiridesetih letih pripeljale v HOLOKAVST.
filma si še nism ogledala ampak bi si ga rada. zanima me če je res vreden ogleda. Po reklami je zgelal zelo zanimiv ampak reklame...
v katerem jeziku je film lilja za vedno?
Vsak dan lahko v črni kroniki prebiramo tragične zgodbe mladih deklet iz vzhoda, ki so z željo po boljšem življenju sledile oglasom za delo v bolj razvitih državah, pa nato končale v rokah brezsrčnih zvodnikov, ki so jih z ustrahovanjem in posiljevanjem degradirali na nivo prostitutk in novodobnih suženj. Film Za vedno Lilja nam želi prikazati zakaj in kako deluje trgovina z belim blagom, tudi v 21. stoletju. Za vedno Lilja je izredno tragičen film, ki niti za trenutek ne odstopi od morbidne misli, da je ta svet pokvarjen in da (vsaj za nekatere) lepa prihodnost niti pod razno ne obstaja. Ton filma je izredno depresiven, saj je vsaka iskrica sreče ali upanja, v naslednjem trenutku že zatrta z 10-krat hujšim gorjem. A najhujše pri vsej stvari je, da resnica ni prav daleč, pravzaprav v večini podobnih zgodb stvari res izgledajo tako, kot so prikazane v tem filmu. Zakaj se torej mlada dekleta tako naivno odpravijo na zahod in se ujamejo v pasti zvodnikov? Zagotovo ne zgolj zato, ker bi bile materialistke, ki se jim zdi zamalo opravljati najslabša dela. Kot prvo je na mestu pomanjkanje ljubezni in občutka, da nekdo skrbi zate. Starši, ki živijo v bedi pogosto svoj gnev zlijejo nad otrokom ali pa se mu preprosto odpovejo, da lahko sami zaživijo boljše življenje. Kot drugo je tu neizobraženost in neizkušenost! Mlado dekle, ki je morebiti končalo le nekaj razredov osnovne šole in ki nima pojma, kako kruto zna biti življenje, pač ne more biti drugega kot naivno, te naivnosti pa se še predobro zavedajo zvodniki, ki so za prestrašena dekleta po eni strani mučitelji, po drugi strani zaščitniki pred zlobnimi policaji (v kar lahkovernih deklet seveda ni težko prepričati). Kot tretje pa problem predstavlja depresivna brezperspektivnost življenja v revščini, zaradi katere so dekleta velikokrat pripravljena tvegati prav vse, samo da bi se stvari spremenile (a na žalost se ponavadi obrnejo še na slabše, četudi se prej to zdi nemogoče). In potem je tu še četrti faktor: človeška brezbrižnost! Koliko ljudi, ki vedo kaj se v resnici dogaja, v življenju srečajo dekleta, ki delijo Liljino usodo? In koliko od teh ljudi je pripravljeno storiti nekaj proti temu? Ne, raje imajo 15 minut naslade, seveda za ceno nesreče nekoga drugega. Pač, vseeno jim je, živijo svoja življenja, ujeti v zapredek svoje nezmožnosti storiti nekaj pozitivnega ali ustvarjalnega. Da, svet je neprijazen in hladen, vendar ne sam po sebi, temveč zaradi nas ljudi, ki se raje obrnemo stran od trpečih, kod da bi jim poskušali pomagati in tako morebiti sebi dali nekoliko več dela ali skrbi. Česar ne poznaš, te ne more raniti ... lahko pa te ubije. Morda ne takoj, temveč postopoma, na dolgi rok, korak za korakom slabo sili od znotraj navzven. Kaj torej storiti, da bi se zgodbe, kot je Za vedno Lilja, enkrat vendarle končale? Potrebno si je prenehati zatiskati oči! Treba je spoštovati življenje in od časa do časa pomisliti na tiste, ki v življenju nimajo take sreče kot mi! Potrebno je spoznati, da je eno samo človeško življenje vredno več kot to, zakaj nek ruski naftni mogul sedi v zaporu zaradi neplačevanja davkov, kaj je ameriški predsedniški kandidat počel v Vietnamu, oziroma če hočete, kje poteka mejna črta v piranskem zalivu. Nedvomno, to so pomembne teme, ob katerih življenje enega človeka izgleda povsem banalno. Toda kaj, če ste ta človek prav vi?!? Je to še vedno nepomembno? Za vedno Lilja je film, ob katerem lahko ostane neprizadet zares zgolj tisti, ki ima kamen namesto srca. To namreč ni zgolj informacija o "rekrutiranju" in žalostnem življenju prostitutk, temveč tudi spoznanje, da da med ljudmi ni angelov, ki bi namesto nas pomagali ljudem v stiski, temveč moramo tudi sami nekaj storiti, za boljši jutri. Lep živopisan pozdrav :-)
film človeka res pretrese se strinjam... res je pretreljivo... je pa v filmu prikazan še ena druga stran... vsak reče uboga punca... nihče ne bo rekel ubogi tisti gospod , ki si je samo želel, da bi ga ena gospodična samo prijela malo za roko, ali pa bogi tisti gospod s cudovito hiso, ki bi vsaki gospe omogočil vse pa ženske tega nočejo... skratka problem prostitucije je najstarejši problem človeštva samo vprašat se je treba zakaj do tega prihaja... ženske lahko brez moških moški pa brez žensk nemogoče... določen procent žensk uživa pa moški zagonijo milione na prostitutkah...
eros! Glede tvoje izjave se ne strinjam. Prostitutke so edina pametna rešitev. Roko na srce, a srečaš dandanes katero "pametno"? NE...Hočem rečt samo to, povej v čem pa se današnje žeske boljše od tistih ki se prostituirajo!!? Prostitutka obvlada vsaj eno stvar, današnja ženska - ne obvlada NIČESAR. Prav groza me je ko vidim kakšne so DANAŠNJE PUNCE!
Na prvem mestu je presenetljivo, osupljivo in nepozabno. In to je dobro! Rada imam filme, ki mi nekaj pustijo. .. Ki me ob odhodu iz kina ne pustijo prazne. Obenem pa vsemu skupaj da tezo tudi to, da je tako zelo resnicno. Taki filmi me na nek nacin ocistijo, me naredijo bolj humano in razmisljujoco. In ob vsem tem, ko sem mislila, da sem ze okamenela in da ne morem vec socustvovati...sem ugotovila, da je se kaj, kar je pretresljivo, kar te v kinu spravi do zloma.In to je to. Ni kaj reci. Ustvarjalci filma so se potrudili. Prikazali so temno stran Rusije in njenega upanja, ki vse bolj prerasca v neumno sprijaznjenje v grdi svet. ...ampak obupati je ...ne ni neumno,ampak je zalostno... No, ampak nocem opisovati svojih dozivetij in razmisljanj... Hotela sem samo pohvaliti film. Torej:eden redkih filmov, ki se ga splaca gledati v kinu in zanj placati.Zlasti zato, ker te ne pusti ravnodusnega.
Stipo, malo pozno - ampak ker ti ni še noben odgovoru, ti odgovarjam jst. Film Lilja za vedno je 99% v ruščini, pojavlja se pa tudi malo angleščine in švedščine.
Boga punca mama je stala 2 m od nje pa so jo ugrabili
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
FUL KUL FILM! DObim +?