Kolosej

Vojna zvezd: Epizoda I - Grozeča prikazen

znanstveno fantastični, spektakel
Na sporedu od: 23.9.1999, Kolosej Ljubljana
Režija: George Lucas
Nekoč pred mnogimi leti v galaksiji daleč, daleč stran…

Te besede so se pred 22 leti prvič zapeljale čez platna kinodvoran širom po svetu in rodila se je legenda moderne dobe. Milijonom ljudi se je predstavila avanturistična saga in vplivala na njihova življenja na način, ki si ga je bilo za tiste čase težko predstavljati. Vojna zvezd, Imperij vrača udarec, Jedijeva vrnitev in ne nazadnje tudi obnovljena in z nekaterimi prizori obogatena trilogija (Special Editions) izpred dveh let, so postali ključni mejniki filmskih dogodkov dveh generacij. To dinamično akcijsko avanturo, postavljeno v nikoli prej videno in zanimivo vesolje, zaznamujejo grandiozne scenske zamisli in sproščena zabava. Filmi so navdušili gledalce s temami, ki so univerzalne in brezčasne: večni boj med dobrim in zlom in spopad med tehnologijo in človeštvom, zmagoslavje junaštva in brezmejne zmožnosti človeka kot posameznika.
Vojne zvezd so pravljica modernih dni, ki odraža domišljijsko vizijo Georga Lucasa. Lucas je prepredel ta moderni mit z vplivi ameriške pop kulture, predvsem vesternov, viteških in vojnih spektaklov in japonskih epov o samurajih. Hkrati pa so bile Vojne zvezd odgovor na Watergate, vietnamsko vojno in vse družbene pretrese takratne ameriške vsakdanjosti, ki so, vsaj tako se zdi, povsem izničili vzor junaka v očeh Američanov brez idealov in iluzij.
S sago Vojne zvezd se je Lucas odločil združiti vse te prepoznavne niti, ki povezujejo mišljenje in oblikujejo bivanje modernega človeka pod okriljem temeljne strukture mita - popotovanje junaka - ki zaznamuje več tisoč let zgodovine na stotine raznoterih civilizacij. Enkratna mešanica tradicionalnega in modernega v mitologiji Vojn zvezd je navdušila tako staro kot mlado.
Z VOJNAMI ZVEZD EPIZODA I : GROZEČA PRIKAZEN nas Lucas odpelje čisto na začetek vsega; v kraj in čas, ko je Darth Vader še upanje vzbujajoč devetletni deček z imenom Anakin Skywalker in Obi-Wan Kenobi odločen mlad vitez Jedijev. To prvo poglavje sage, bogato po umetnosti scenskega oblikovanja, kostumih, arhitekturi in tehnologiji, spremlja Anakinovo popotovanje, ko v osrčju nemirne galaksije sledi svojim sanjam in se sooča s svojimi strahovi.

Izvor in končna podoba

Uresničitev EPIZODE I na kino platnih je več let trajajoča pot načrtovanja in ustvarjanja. Vse se je začelo novembra 1994. Takrat je George Lucas napisal scenarij, lastnoročno in v maniri, ki jo je vajen že iz prejšnjih treh filmov. Po petih letih dela v treh državah, po tisočih risbah in skicah, izbiri igralcev in ekipe, in popolnoma novih idejnih zasnovah in izpeljavi specialnih efektov - vključno s prvim povsem "digitalnim ozadjem" filmske zgodbe - je po šestnajstih letih končno v kinih nova, po časovnem zaporedju pa prva, zgodba epske sage Vojna zvezd.
Prvo seme pa je Lucas zasejal pred več kot dvajsetimi leti, ko je pisal zgodbo izvirne Vojne zvezd. Že takrat je osmislil ozadje, temeljno zgodbo, ki se godi eno celo generacijo pred dogodki, ki jih je postavljal na film.
"Bila je samo osnovna smer v zgodbi, ki je še slonela na drobcih in utrinkih. Imela pa je že temeljno strukturo, ki se v vseh teh letih ni bistveno spreminjala," se spominja Lucas.
Takrat si najbrž sploh ni znal predstavljal, da bo prva (četrta po vrsti) Vojna zvezd tako močno vplivala na pristaše ZF filmov povsod po svetu. Vsi so pritiskali nanj s vprašanji, koliko nadaljevanj bo (še) naredil; ogrodje predtrilogije je torej bilo potrebno dodelati in osmisliti s filmi.

To priznanje razkriva Lucasovo neizmerno navdušenje nad zavajajočimi "resnicami, polresnicami in lažmi", ki jih je v času rasti kulta Vojne zvezd tako rad sam trosil ob različnih priložnostih, ali pa je k temu vzpodbujal oboževalce širom po svetu. Mnoga ugibanja so vzniknila iz zgodb serije stripov Vojne zvezd Marvel Comics, ki jih je podpiral, dokler mu z zgodbo The Fall Of The Republic niti niso malce preveč ušle iz rok. Zato je to početje takoj ustavil s prepovedjo izkoriščanja avtorskih pravic do imena, seveda. Prvotno so govorili o dvanajstih nadaljevanjih, jih potem skrčili na devet, po zdajšnji uradni verziji pa je bila Jedijeva vrnitev zadnja od zgodb, ogledali pa si bomo 1., 2. in 3. nadaljevanje (predhodnice) že videne trilogije. S tem naj bi bila legenda zaokrožena in zaključena. Toda pri Lucasu se nikoli ne ve…

Lucas se je po Jurskem parku Stevena Spielberga zavedel, da Vojne zvezd ne bo več mogoče delati s tehniko, ki je še zadovoljila gledalce v prvi trilogiji. IL&M (Industrial Light & Magic) so ustvarili tako zelo "resnične" dinozavre, da se je bil prisiljen vprašati, kako bo delo sploh zastavil. Toda njegova brezmejna domišljija je z novimi tehničnimi zmožnostmi le še bolj poletela.
V zgodbi sami je bil soočen z dvema izzivoma: občinstvo je konec sage že poznalo, ustvarjanje začetka se je zdelo na prvi pogled težje. Zgodba predtrilogije je morala podpreti že videno in biti hkrati dovolj zanimiva in domišljijsko bogata, da bo "vzdržala" tri nadaljevanja. Lucas je vse to obrnil sebi v prid: bil je prepričan, da na ta način lahko ustvari še bogatejšo in še zanimivejšo serijo.
"Ves čas pisanja in postavljanja Epizode I sem bil osredotočen na 10 let po njej, ko bo nova trilogija končana," zatrjuje Lucas. "Gledalci si bodo lahko drugega za drugim ogledali vseh šest filmov, kar je bil tudi moj namen in cilj."

Pred 25. Septembrom 1998, ko je bila javnosti predstavljena prva uradna stran filma na internetu, si je Lucas lahko privoščil marsikaj. Najbolj "nabrita" je bila njegova informacija v obliki sporočila medijem, ki ga je lansiral kmalu po uspehu prve zgodbe. V njem trdi, da bodo prvi trije filmi le prva trilogija in nekakšen osrednji del obširne tapiserije, ki bo morda imela naslov Dnevnik Whillsov. O tem, kdo Whillsi so, od kod izvirajo, kaj jih povezuje z že poznano prvo zgodbo itd., je Lucas skrivnostno molčal. Izdal je le eno malenkost: oba robotka R2-D2 in C-3PO nastopata v vseh delih. Pritaknil je še, da bo deveti, zadnji del te "kronologije Whillsov" prišel v kina leta 1999 - letos, torej(?). Po tem ni Whillsov nikdar več omenil in nasploh so zvesti "zvezdaši" dobili občutek, da jih je izumil nekdo drug in ne Lucas. Zvito, ni kaj.

Prvi segment Vojn zvezd, ki mora izpolniti ta cilj, je filmska glasba. Ta je po svoji naravi simfonična z določenimi glasbenimi refreni, ki se namenoma ponavljajo. V drugačnih akordih, pa vendar se ponavljajo. Prav ti tematski odmevi pripomorejo k paralelnosti zgodb Anakina Skywalkerja in njegovega sina Luka v prvi trilogiji. Ob tem pa Anakinova tema z nekaterimi vložki daje slutiti, kaj se bo zgodilo z njim v njegovi poznejši "reinkarnaciji".. "Nova trilogija pripoveduje enako zgodbo, ki temelji na podobnih čustvih, psiholoških momentih in dejanjih volje; to je oda pogumu, ko mlad človek zapusti dom in z njim vse, kar predstavlja udobje in varnost - zato, da lahko sledi svojim sanjam in se sooči s tveganjem. Tako Anakin kot Luke izžarevata isti pogum, ki pa ju popelje na dve popolnoma različni poti. Za Lucasa pomeni največji izziv pravzaprav ravnovesje med dobrim in zlom, ki sta ves čas v nekakšnem simbiotičnem odnosu. Ob teh dveh ključnih likih pa je Lucas izdelal vrsto stranskih, ki se vsak na svoj način vključujejo v osrednjo zgodbo in imajo po svoji teži nič manjši pomen kot glavna dva.
Z leti se je zgodba izgradila v končno, celovito povezano enoto. Zdaj je napočil trenutek, da začne svoje domišljijske podobe, do najmanjših podrobnosti domišljene in popolne, korak za korakom preslikavati na celuloid. Tu se konča vizija enega človeka in začne delo ekipe, ki mora delovati kot dobro namazan stroj, ali bolje, kot zapleten, a hkrati fin mehanizem. Najpomembnejše je vsekakor usklajeno delovanje režiserja in producenta. Na mesto prvega je Lucas sklenil postaviti kar sebe.
"Že od vsega začetka se mi je zdelo, da bom moral režirati sam, saj je film slonel na veliko eksperimentalnih idejah. "Tako se mi ni bilo treba prepirati ali na dolgo in široko razlagati režiserju nekaj, kar je bilo meni kristalno jasno," se spominja Lucas.

Režiser in scenarist Frank Darabont (Kaznilnica odrešitve) je v začetku 1995 potrdil govorice, da mu je George Lucas ponudil pisanje ene od različic scenarija za Epizodo I. Govorilo se je celo, da je Darabont možna Lucasova izbira za režiserja. Prav takrat se je ukvarjal s scenarijem po romanu Stephena Kinga The Mist. Očitno je Darabont ponudbo sprejel, saj je producent McCallum šele decembra 1996 oznanil, da Darabont ne sodeluje več v predprodukcijskih pripravah na novo trilogijo. Kot scenarist je naveden samo Lucas in nihče drug. Pozno jeseni bo v ameriška kina prišel Darabontov misteriozni triler The Green Mile s Tomom Hanksom, spet po romanu Stephena Kinga. Očitno občudovanje tega plodovitega pisatelja in njegovih del sloni na drugačnih temeljih kot občudovanje Vojn zvezd.

Edini človek, za katerega je Lucas verjel, da lahko prenese njegove zamisli na platno, je bil producent Rick McCallum. "Njegove kreativne in organizacijske sposobnosti so izjemne," je jedrnat Lucas.
McCallum se je zavedal, da je poleg izbire pravih lokacij za snemanje najpomembnejša ustanovitev artističnega oddelka, ki bo združil prave ljudi od umetnikov, oblikovalcev, kostumografov, mojstrov umetne obrti in rokodelcev do lutkarjev, vrhunskih risarjev, tehnikov in vizionarjev s področja vesoljskih plovil.
McCallum sam se je odpravil na dolgo raziskovanje možnih lokacij snemanja po vsej zemeljski obli in na koncu izbral tri: puščavske sipine severne Sahare v Tuniziji, studie Leavesden v Angliji, ki so bili nekoč tovarna letalskih motorjev Rolls Royce in kraljevo palačo Caserta v bližini Neaplja v Italiji.

Lucas je izbral zanimivo metodo "držanja klepetavih firbcev na primerni razdalji" od krajev in srčike snemanja že v času prve trilogije. Jedijeva vrnitev je dobila šifrirano ime "Modra žetev" (Blue Harvest); z majicami, jaknami in celo s priponkami z izmišljenim sloganom "Izkušnja groze" so opremili celotno ekipo v času snemanja in vsi so po ukazu "vrhovnega voditelja" Lucasa nakladali, da delajo nizkoproračunski B filmček. Zagreti fani pa se niso pustili kar tako odgnati in so vdrli v shemo projektov, ki jih (je) Lucas pripravlja in celo našli tak naslov, ki se pojavlja že od poznih 80-ih. Zgodba govori o črnskih pilotih med drugo svetovno vojno. Da ni nenazadnje še nekaj resnice v vsem skupaj? Kot zanimivost še podatek, da se je Grozeča prikazen dolgo skrivala pod šifriranim imenom Rdeči repi (Red Tails)!?

Tunizijska značilna tradicionalna arhitektura je dala svojstven pečat bogati in eksotični podobi planeta Tatooine, saj je bilo potrebno dodati bore malo k že obstoječi berberski arhitekturi, ki se zdi, kot da ni s tega sveta. Zaradi logističnih zahtev filma, so dela in snemanja potekala v najbolj vročem obdobju, v juliju in avgustu, ko so temperature dosegale do 60 stopinj C. V teh izčrpavajočih, skoraj mučeniških pogojih, so zgradili vasico, v kateri je bivalo vseh 200 članov ekipe in igralcev. Ewan McGregor je, kot mlajši in vzdržljivejši, pripomnil, da naravnost uživa v težavnosti snemanja. "V ekstremno visokih temperaturah smo nosili več plasti obleke in se opotekali po puščavi. Bilo je na robu še znosnega, a užival sem v vsakem trenutku." Bilo bi ga zanimivo vprašati, če se je tako pogumnega počutil tudi v peščenem viharju, s katerim jim je postregla Sahara nekega poznega julijskega popoldneva. Začelo se je s fascinantnimi bliski, za katerimi pa je pridrvel visok peščen zid, gnan z močnim vetrom in spremljan z obilnim deževjem. Divjanje narave je trajalo vso noč in zjutraj je prizorišče snemanja dajalo videz, da gre za bojno polje po bitki, v kateri ni bilo zmagovalca. Daleč naokrog so ležali ostanki scefranih kostumov, deli konstrukcij in vozil in celi nekateri droidi so obležali kot padli vojaki, vsi obtolčeni in brez okončin.
Ekipa je skoraj obupala, da bodo snemanje končali v predvidenem roku. Toda skupina "reševalcev", ki jih je pripeljal in vodil z izjemno organizacijo McCallum, je kmalu dala slutiti, da bo prej nemogoče postalo mogoče. Lucas je v tem času snemal naprej na področju, ki ga je vihar samo oplazil. Kostume so dobesedno izkopali iz peska, za silo popravili nekaj vozil in nadaljevali z delom. Dobro voljo jim je vlil režiser sam, ki je povedal, da se je podoben neljub dogodek pripetil tudi na snemanju prve zgodbe in da to lahko pomeni tudi dobro prerokbo.
V Leavesdenu pa je v začetku poletja 1997, po letu priprav in gradnje konstrukcije, snemanje prve epizode sploh steklo. Dobro leto so na površini 2700 h zgradili 10 odrov in 60 prizorišč, središča za posebne efekte in kostumske delavnice. Bivša tovarna letalskih motorjev je dobila celo lastna montažni in gasilski oddelek. Rick McCallum je bil s pogoji zelo zadovoljen:"To je kraj z verjetno najboljšimi pogoji za snemanje filma. Hkrati smo lahko brez težav in z minimalnimi napori gradili in snemali."
Nekdanja kraljeva palača Caserta pri Neaplju pa se je prelevila v rezidenco kraljice Amidale na planetu Naboo. Ta planet je miren, idiličen paradiž zelenih prostranstev z nekaj mesti, ki so postavljena na suhem in pod vodo. Prav ta miroljubni svet postane prizorišče spopada, ki sproži verigo dogodkov in porodi celotno sago Vojn zvezd. Čeprav je McCallum imel poleg vile Casete v rezervi še nekaj drugih prizorišč, so se vsi strinjali, da vila s svojo elegantno arhitekturo in prelepim okoljem daje pomemben videz realizma in avtentičnosti filmskim prizorom.
Glavno snemanje se je končalo spet v Leavesdenu zgodaj jeseni leta 1997. Zdaj se je delo lahko nadaljevalo z montažo, kreacijo, dodajanjem in dopolnjevanjem prizorov s pomočjo digitalne tehnologije IL&M, za katero se zdi, da po dvajsetih letih, od časa prve Vojne zvezd, nima omejitev. "S to tehnologijo bi lahko v procesu montaže zgodbo povsem drugače zgradil in jo celo na novo napisal," trdi Lucas.

Po mnenju mnogih, ki so imeli čast in priložnost, da so Grozečo prikazen že videli, so prizori podvodnega pregona eden najpopolnejših prizorov, kreiranih izključno z digitalno tehnologijo. Pozabimo torej na Brezno Jamesa Camerona ali Lov na Rdeči oktober - če bi v tem trenutku hoteli ponovno posneti 20.000 milj pod morjem, bi imeli ustvarjalci prav v Grozeči prikazni velikega tekmeca, kar se digitalne tehnike tiče.
Nič manj po impresivnosti za njim ne zaostajajo samo podvodno mesto in pa prizori masivnih bitk in dvobojev s svetlobnimi meči, ki pa si na veliko pomagajo predvsem s sposobnostmi kaskaderjev - Ray Park, ki je prvotno prišel k filmu kot vodja kaskaderske ekipe in mojster borilnih veščin, je na koncu pristal v eni glavnih vlog Dartha Maula, ki je vdan temni strani Moči in orodje v rokah skrivnostnega stvarnika vsega Zla, ki pa nam ga v prvi zgodbi ni dano spoznati.

Kostumi

Lucasova prva epizoda nas popelje v središče galaksije na tako različne in visoko razvite planete, da so se tudi njihovi prebivalci morali oblačiti v temu primerne obleke, ki so izkazovale prav posebno modo in prefinjen okus.
Prvi in največji izziv pri kostumografiji je bil spet čas, ki je bil, kot že trikrat poprej, na voljo za realizacijo Lucasovih zamisli. V manj kot letu dni so Trisha Biggar in njeni sodelavci, s Ianom McCaigom na čelu, skreirali, izrisali in sešili več kot 1000 kostumov, od najbogatejših, ki jih nosi najstniška kraljica Amidala ob različnih vladarskih priložnostih, do najpreprostejših, vendar natančno domišljenih oblačil sužnjev. Njihova naloga je bila tudi zasnova in izdelava vseh pokrival, čelad, oklepov in celo pasov, oziroma vseh najmanjših, nepazljivim očem nepomembnih in skritih detajlov. Čelada, ki jo nosi Anakin Skywalker, je nastala iz preproste osnove zaščitne čelade, ki jo nosijo otroci pri kolesarjenju.
Na oblikovanje in zasnovo predvsem kraljevskih kostumov so se oblikovalci opirali na japonsko, mongolsko, kitajsko, severno afriško pa tudi evropsko nošo, obenem pa jim je uspelo ustvariti enkraten videz in stil.
"Z vsakim smo se poigrali v tolikšni meri, da smo zabrisali sledi njegovega etničnega izvora," trdi Biggarjeva.
Z delom je bilo potrebno začeti že, ko scenarij še ni bil dokončan. Osnutki so se rojevali na osnovi Lucasovih obiskov, ko jim je grobo opisoval dogodke in prizorišča. Razkošje, variabilnost in zapletenost kostumov je mogoče zaslediti v vseh, a v nobenem bolj kot v tistih, ki jih nosi kraljica Amidala.

Amidala (Natalie Portman) nosi 8 različnih kostumov, za vsako priložnost svojega. Najbolj bogat in najbolj zahteven je gotovo tisti, ki je namenjen najbolj reprezentančnemu trenutku njenega vladanja - ko sedi na prestolu v vladarski sobani. Za izdelavo so potrebovali 8 tednov, večji del tega časa pa so namenili spodnjemu krilu oblačila, ki ima obliko navzdol obrnjenega sladoleda. Na ogrodje, ki nosi tkanino, so pritrdili celo vrsto luči z baterijami vred, zato je bil ta kostum verjetno tudi najtežji, čeprav podatkov o tem ekipa Vojn zvezd ni razkrila.

Prava paša za oči je tudi njeno potovalno oblačilo, ki je povsem ročno delo, pajčevinasta tkanina pa je zahtevala delo enega človeka za mesec dni, ki jo je tkal 10 ur na dan. Pritrdili so jo na lahko, zelo tanko ogrodje, ki se je, natopljeno v vodi, stopilo in sloji tkanine so se sprijeli brez šivov. Ta postopek je gotovo eden najbolj revolucionarnih na področju "vesoljske" mode Grozeče prikazni.
Biggarjeva je uporabila tudi več starinskih kosov oblačil. Za kraljičino drugo kraljevo oblačilo je uporabila obleko, ki verjetno datira nekje okrog 1910, njen izvor pa je neznan. "Predvidevamo, da gre za obleko, toda bila je v več kosih, zato tega ne moremo z gotovostjo trditi," pripoveduje Biggarjeva. Motive in delčne te obleke je združila v zapleteno vezenino.
Zanimiv in zahteven je bil tudi postopek barvanja nekaterih tkanin. Posebej zahtevna glede tega je potovalna obleka njene pomočnice, ki se preliva od bledo rumene na dnu obleke do močno oranžne na vrhu. Barvali so jo po delih, da so zagotovili želeni učinek prelivanja barv.
Nič manj zahtevne niso bile Amidaline senatni in borbena obleka. Vsaka zase je neponovljiv primerek izvirnosti tako v kreaciji kot v izdelavi. Da bi igralki olajšali hojo in da bi se izognili nevarnostim, da se kostumi strgajo, so jo v oblačilnici oblekli v spodnja oblačila, ki so načeloma lažja in v katerih se je lahko okretneje gibala. Na prizorišču snemanja pa so jo oblekli do konca, in postopek ponovili tudi pri slačenju. Prihranili so ji tudi napor zaradi teže, saj je bila, na primer, njena senatna obleka z bogatim spodnjim krilom iz rdečega in zelenega žameta, okrašenega z bronom, in zgornjim oblačilom iz umetnega krzna z močno podloženimi rameni v obliki piramide, najtežja od vseh. Zraven sodi še frizura, ena najbolj nenavadnih kreacij v Grozeči prikazni. Spominja na mongolske frizure, le da je dosti bogatejša in predvsem težja zaradi pozlačenih lasnih vložkov, in okrašena z dragulji. Kako zelo težke so obleke te vrste, pa so po videzu manj bogate, vam lahko povedo manekenke z najbolj slavnih modnih pist po svetu.

Modo nenavadnih frizur je vsekakor začela že princesa Leia takoj v prvi zgodbi Vojn zvezd. Njenih oblek ob kar se da vpadljivi polžasti frizuri ob ušesih nihče sploh opazil ni. Leia je z obleko opozorila nase predvsem na začetku Jedijeve vrnitve, ko se vklenjena ob slinastem Jabbi DeHutu pojavi v kostumu… ki ga skoraj ni. Bolj zapeljivo napravljena se ne bi mogla podati na reševanje svojega ljubljenega Hana Sola.

Kreiranje oblačil za Jedi viteze pa je predstavljalo določene omejitve. Njihova oprava je oboževalcem širom po svetu poznala skoraj tako kot kavbojski klobuki ljubiteljem vesternov: nihče jih ne bi mogel zamenjati z angleškimi melonami. Oblikovalcem je bilo dovoljeno obdržati modno kontinuiteto z določenimi posebnimi dodatki lastne kreativnosti. Te so pomenile finejše materiale in malce bolj pripravno nošo za akrobatske dvoboje s svetlobnimi meči.
Mladi Anakin Skywalker, ki je najbolj kompleksna osebnost Vojn zvezd, je oblečen v najbolj preprosto opravo v bogati zbirki "zvezdnih" kostumov. Nosi skoraj identično obleko kot njegov bodoči sin Luke v uvodnih prizorih na planetu Tatooine v prvi zgodbi Vojn zvezd.

Vozila in vesoljska plovila

Vizionar in konstruktor - raje kar oboje - vseh tehničnih pripomočkov v Grozeči prikazni je Doug Chiang. S svojo skupino pomočnikov je ustvaril na tisoče umetnin: od skic, skulptur, kostumov in modelov za vsa bitja, ki nimajo človeške podobe, vključno z vsemi potrebnimi scenskimi rekviziti in slikarijami.
Lucas si je zamislil povsem nove drzne oblike svetov, mest, bitij in vozil, kot smo jij vajeni iz prve trilogije. Prva in najpomembnejša naloga je bila, da zabriše ločnico med tipi vozil, ki so pripadali upornikom na eni, in imperialistom na drugi strani.
"Doba Grozeče prikazni je spolirana, usmerjena bolj k posamezniku, kot pa družbi, in zaradi tega bolj prečiščenih in žlahtnejših oblik - včasih celo s prevelikim poudarkom na oblikovanju in predvsem krašenju. Lahko jo označimo kot dobo rokodelcev z izrazitimi artističnimi poudarki na vozilih, ki se podrejajo načelu estetike. Veliko elementov na vozilih je zgolj zaradi potreb njihovega izgleda in ne zaradi uporabnosti," razlaga Chiang.
Hkrati pa mojster teh zahtev ni gnal predaleč. Ni želel zakoračiti v vode, ko bi gledalci že lahko trdili, da so oblike že preveč "znanstveno fantastične" in predizajnirane. Pri tem se je raje oprl na zgodovino oblikovanja, ki si je predvsem v petdesetih letih v avtomobilski industriji dala duška in poleta. Nekaterim plovilom je dal živalsko obliko.

S tem je le posnemal mnoge konstruktorje in lastnike avtomobilov različnih oblikovalcev in znamk, ki so, in to počnejo še zdaj, imenovali določene modele po živalih glede na razred in ceno. Le kdo ne pozna jaguarja (tako tistega na štirih nogah kot tistega na štirih kolesih), saj to ime nosi znamka avtomobila, ki predstavlja moč, bogastvo in nasploh vse prestižne elemente avtomobila? Zvezda avtomobilskih dirkalnih stez Ferrari ima v svojem zaščitnem znaku vzpenjajočega črnega vranca, ki je simbol moči, vzdržljivosti in hitrosti. V najnovejšem času ameriški Ford vse svoje tipe poimenuje z imeni iz rodu mačk (puma, kugar), mali KA pa je dobil ime po seslajoči kači iz Knjige o džungli.
Tudi v letalski industriji ni dosti drugače. Da bi že z imenom vzbudili spoštovanje, so lovce v drugi svetovni vojni poimenovali z živalskimi vzdevki (Tiger Shark - po morskem psu tigru, Mustang, Mosquito, itd), v novejšem času pa je nesporno najbolj znan Tom Cat, zvezdnik iz filma Top Gun, in pa do zdaj najhitrejše letalo vseh časov, ki so ga nekaj let nazaj "prizemljili", izvidniško vohunski SR-71-Blackbird (Kos).

"S tem sem jim želel vdihniti osebnost, kar je na tem področju oblikovanja najtežje," se spominja Chiang.
Naboojev zvezdni lovec (starfighter), ki ga v Grozeči prikazni pilotirajo Naboojevi junaki, je zahteval dolgo izdelavo. Nastal je kot spoj dveh oblik zvezdnih lovcev, ki sta se rodila na sestankih Lucasa s Chiangovo ekipo. Je gledke, mehke oblike z žepkom za robota in do popolnosti združuje namen in obliko. Po Chiangovem mnenju je kot "uporaben kos mojstrsko oblikovanega draguljarskega izdelka."
Tudi kraljičina ladja je morala odražati eleganco in prefinjen stil planeta, s katerega prihaja. Narejena je iz kroma, vsa gladka in bleščeča in po obliki ne spominja na nobeno, ki smo jo videli v prvi trilogiji.
Reaktivni dirkalniki, ki sodelujejo v peščeni dirki na planetu Tatooine imajo vsi značilno obliko dveh močnih reaktivnih motorjev, ki ju povezuje voznikova kabina na zadnjem delu. Vsak dirkalnik posebej pa je oblikovala osebna nota voznika; šampion Sebulba, ki ima največ denarja, vozi dirkalnik, ki je najbolj bahav in načičkan z okraski, a ima hkrati obliko s pridihom preteče nevearnosti. Dirkalniki drugih so bolj preprosto elegantni ali pa celo zanikrni. Dirkalnik Anakina Skywalkerja ima obliko dveh manjših letalskih motorjev s tremi zakrilci spredaj.
Zadnja bitka naravnost epskih razsežnosti se odlikuje po mogočni floti, ki jo pilotira vojska robotov. Droidi imajo živalske poteze, kar se zrcali tudi v njihovih vozilih. Transporter njihovih čet si je Lucas zamislil kot ogromno lokomotivo, ki si utira pot skozi podrast in podira drevesa pred sabo. Chiang pa je ob njem takoj pomislil na slona. Rezultat je bil nekakšen bastard med obema zamislima, čeprav z malce bolj poudarjenimi slonjimi karakteristikami.
Ker se najbolj spektakularna lov in bitka vršita tudi pod vodo, so Chiangovi oblikovalci izdelali tudi podmornico s pilotsko kabino v obliki zračnega mehurja in elegantnim repom, v katerega so vgrajeni ligenjski propelerji. Enako osupljivo delujejo rušilci in bojna ladja Trgovske federacije in pa kopenski pospeševalniki, ki jih je Chiang po idejah Georga Lucasa dodelal in izboljšal, čeprav eden še vedno močno spominja na tistega, ki ga je imel Luke Skywalker v prvi zgodbi Vojn zvezd.
Za scenske postavitve pa je bil odgovoren Gavin Bocquet. Lahko je pogledal še tako nenavadno in zapleteno prizorišče, narisano na papirju, pa je vedno rekel:"Ja, to lahko naredim." Njegova ekipa je zgradila več kot 60 prizorišč, od teh 40 samo v Leavesdenu. Gavin vedno rad poudari, da se je navkljub nenavadnim scenam vedno opiral na klasične temelje in na osnovna okolja, ki jih publika že pozna.

Igralci

"Qui-Gon je kot samurajski bojevnik, ki ga odlikujeta izredna moč in skromnost."
Liam Neeson

Liam Neeson, ki ga ljubitelji filma poznajo kot markantnega Oscarja Schindlerja, je bil izbran za vlogo učitelja in mentorja Anakina Skywalkerja, viteza iz rodu Jedijev Qui-Gon Jina.
Kmalu ga bomo srečali v srhljivki The Haunting Jana De Bonta (Hitrost) in v Gun Shy ob Sandri Bullock in Oliverju Plattu, med njegovimi prejšnjimi vlogami pa so najpomembnejše, poleg Schindlerjevega seznama še Osumljeni, Nell, Rob Roy, Michael Collins in kot Jean Valjean v Nesrečnikih. Njegov igralski debut je bil Excalibur Johna Boormana potem, ko ga je ta opazil v vlogi Lennieja v igri Of Mice and men Johna Steibecka. Roger Donaldson ga je povabil v svoj remake znane The Bounty, za igro v filmu Lamb pa je bil nominiran za nagrado Evening Standard Drama. Igral je še v Duet For One, A Prayer For the Dying, Misijon, The Good Mother, Darkman, Shining Through (tudi v vlogi nacista), Možje in žene, Before and After, Ethan Frome in drugih. Igro je začel spoznavati na gledaliških odrih Lyric Players v Belfastu, po dveh letih pa še v Abbey Theatre v Dublinu. Za gostujočo vlogo Seana O"Caseyja v The Plough and the Stars za Royal Exchange Theatre je dobil nagrado za najboljšega igralca.

"Na snemanju sem se odlično počutil. Najbolj sem užival v dvobojih s svetlobnimi meči, saj mi je od vseh rekvizitov, ki sem jih imel priložnost uporabljati, prav svetlobni meč najbolj všeč. Lucasa sem prosil, če ga po končanem snemanju smem vzeti s sabo. Zaenkrat še ni rekel ne ja ne ne, toda jaz ga bom dobil. Moram ga dobiti, ker je moj in od nikogar drugega."
Ewan McGregor

Ewan McGregor igra Jedi viteza Obi-Wan kenobija v mladih letih. Šolal se je v Guildhall School of Music and Drama, ki jo je marca 1992 zapustil zaradi vloge v televizijski seriji Lipstick On Your Collar. Njegova prva vloga v celovečercu je bila v Being Human Billa Forsytha.
Vsekakor je zaslovel šele z režiserjem Dannyjem Boyleom v Plitvem grobu in Trainspottingu. Z njim je posnel tudi To odštekano življenje s Cameron Diaz. Zaigral je še v The Pillow Book, Blue Juice, Emmi, The Serpent"s Kiss. V Sloveniji smo ga zadnjič videli v Žametnih nočeh.
Zaigral je tudi v ameriški verziji uspešnega Nočnega čuvaja in v drami Little Voice, in se pojavil v nekaterih epizodah priljubljenih nanizank, kot na primer, v Urgenci in v Tales From the Crypt. Pred kratkim pa je končal svoj režiserski prvenec Bone.

"Vse dokler nisem bila izbrana za vlogo Amidale, nisem videla niti enega filma iz serije Vojn zvezd. Moje sestrične pa so strastne oboževalke. Ko so zvedele, da mi je uspelo, so kričale od navdušenja: Moj bog, v Vojnah zvezd boš!"
Natalie Portman

Natalie Portman je prvič stopila pred kamere v trilerju Leon Luca Bessona. Za to vlogo je dobila nagrado za najboljšo žensko vlogo v drami sklada

Komentarji

24.5. 2005 ob 19:43

to je d best film če ma kdo kak brezvezn komentar ga jaz razbijem

— jumaju
2.9. 2005 ob 15:18

To je drugi najboljši film v mojem življenju (najboljši je Harry Potter).

— UAU
4.9. 2005 ob 3:10

INDEED.

— Maj_sm_jz
29.12. 2005 ob 15:16

Začetek je zelo dober je vse ok razen smrti liama neostna drugač je zelo dober film in jst imam na dvdju vse dele vojne zvezd

— Urška
7.2. 2006 ob 18:29

cool

— G
25.7. 2006 ob 8:03

Ta film sem že dvajsetkrat gledala pa mi je še vedno zanimiv. Še posebej zaradi tega, ker Qui Gon umre, ko ga Datrh Maul zabode z Lightsaberjem. Z eno besedo: Fantastično

— Jedi Girl
1.1. 2007 ob 23:14

zakon

— zakon
5.7. 2012 ob 23:20

ta filem je tok dober da če bi ga ukinl bi umru zanga resno.duma imam igrce na računalniku in pspju sam od star wars:)

— štefan
6.7. 2012 ob 21:58

star wars je resno tok dobr film da sem ga že 15krat gledu pa še ga bom!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

— kiki
6.7. 2012 ob 22:01

jimaju ma brezvezen komentar jz mam bolžga:to je to dobr film da Sem se zjoku pa ne se smejat

— čiko
21.10. 2015 ob 16:22

Fulllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll dobrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrtr
film

— ksiht
4.1. 2016 ob 19:42

FANTASTIČNO

— JODA
4.1. 2016 ob 19:42

FANTASTIČNO

— YODA

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.