Vesele nogice

Film NI sihnroniziran.

Napovedniki filma

Uradna stran z napovedniki

Med cesarskimi pingvini, globoko na Antarktiki, si izobčen, če ne znaš peti - kar je skrajno neprijetno za Fušija (Elijah Wood), ki je najslabši pevec na svetu. Poleg tega obvlada tudi svojevrsten, poskakujoč ples.

Njegova mama, Norma Jean (Nicole Kidman), meni, da je ta njegova navada prav srčkana, oče (Hugh Jackman) pa pravi le, da to "ni prav nič pingvinsko." Poleg tega pa se oba zavedata, da brez srčne pesmice Fuši ne bo nikoli našel svoje resnične ljubezni.

Njegova edina prijateljica, Glorija (Brittany Murphy), pa je slučajno tudi najboljša pevka naokoli. Fuši in Glorija sta povezana od trenutka, ko sta se izvalila, vendar ima kar veliko opravka z njegovim čudnim "poskočnim" premikanjem.

Fuši je pač drugačen - takšnega mnenja je še posebej starešina Noe (Hugo Weaving), strogi vodja cesarske dežele, ki ga tudi izžene iz svoje skupnosti.

Fuši je tako prvič daleč od doma, na poti pa spozna skupino adelijskih pingvinov - prijatelje Pingose. Na čelu te skupine je Ramon (Robin Williams), ki so mu všeč Fušijevi carski plesni gibi, zato ga povabi, naj se zabava z njimi.

V adelijski deželi se Fuši posvetuje z gurujem Geniumom Lepiumom (prav tako Robin Williams), ki odgovori na vsa življenjska vprašanja za ceno enega kamenčka. Skupaj z Lepiumom in prijatelji Pingosi se Fuši poda po širni deželi in dokaže, da lahko pustiš pomemben pečat na svetu, če si le zvest samemu sebi.

O produkciji

"Če je bil Babe film o govorečem pujsku, potem je Vesele nogice film o plešočem pingvinu," pravi George Miller o svojih filmih. Miller je dobil idejo za film o cesarskem pingvinu, ki obvlada step, ko je gledal več dokumentarcev o Antarktiki.

"Samo ena stvar me povleče k določenemu projektu, pa naj gre za Pobesnelega Maxa ali pa za štorije o pujskih in pingvinih - in sicer privlačnost zgodbe," pravi Miller. "Zgodba je vse! Pri snemanju filmov je najbolj privlačno prav to, da se lahko spustiš v katerikoli svet hočeš in poskušaš iz njega izvleči smiselno zgodbo. Zato zame ni veliko razlike med Pobesnelim Maxom, Babeom in Veselimi nogicami."

"Vedno me je privlačila epska narava Antarktike," nadaljuje režiser. "Pred približno desetimi leti, ko sem videl dokumentarec BBC-ja in National Geographica o pingvinih Life in The Freezer, sem pomislil, da bi se iz tega dalo narediti dobro zgodbo. Pingvini so res izjemna bitja. Prav neverjetno je, kako kljubujejo nečloveškim razmeram na koncu sveta, v hudem mrazu se stiskajo skupaj in si tako delijo toploto, pojejo, da bi si poiskali partnerja."

Miller seveda misli na srčno pesmico cesarskih pingvinov, s katero se med seboj razlikujejo. "Mi slišimo njihovo prepevanje kot vreščanje," razloži. "Za pingvine pa je to kot pesem. Na eni sami ledeni polici jih je lahko tudi do 25 tisoč, vsak imajo svojo izvirno pesem, pa vendar se v vsem tem trušču najdejo med sabo."

S samo srčno pesmico pa je Miller dobil priložnost, da v film vključi tudi glasbo in ples (sodobne in zimzelene pesmi, kot tudi različne plesne sloge). V filmu lahko tako poslušamo pesmi:

Do It Again (Beach Boys), My Way (Frank Sinatra - pesem poje Robin Williams v španščini), različico pesmi Kiss (Prince - v duetu jo pojeta Hugh Jackman in Nicole Kidman). Glede slednje obstaja še zanimivost. Ko je hotel Miller spremeniti besedilo pesmi Kiss (da bi bilo bolj "pingvinsko"), je za dovoljenje prosil Princa, vendar je na začetku zavrnil. Ko pa je videl delovno verzijo filma, je takoj dovolil. In ne samo to, film mu je bil tako všeč, da je napisal še eno pesem, ki jo lahko slišimo v odjavni špici.

Velik del filma, poleg glasbe, predstavlja tudi ples. Miller pravi: "Ko smo se odločili, da bomo posneli film o plešočih pingvinih, nisem pričakoval od strokovnjakov za računalniško animacijo, da bodo lahko animirali ples pingvinov, ker se preprosto ne da. Konec koncev se plesalec, tako kot animator, uči celo življenje, da pridobi določene sposobnosti. Zato smo gibe najprej posneli s plesalcem."

In najboljša izbira za to je bil Savion Glover. "Ker je Fuši pravi virtuoz stepa, je bil Savion pravi človek za to. Njegovi ritmi so tako kompleksni. Step je glasba, ki jo delaš s svojim telesom, in Savion je pravi virtuoz. Lahko mu zavrtiš, kar hočeš, in bom improviziral. Enkrat smo mu predvajali helikopter in je z nogami posnemal njegov zvok. Premikal se je tako hitro, da je bil še hitrejši od kamere... ali pa od mojih oči. Res je neverjeten."

Snemanje filma je bil velik izziv, vsaj kar se tiče plesa. Težko je bilo prikazati ples pingvinov, saj so v bistvu kot nogometna žoga z nogami. Tako so morali vsi, ki so sodelovali pri tem, v "pingvinjo šolo", da so se naučili premikati kot pingvini. Gledali so dokumentarne filme, da so lahko videli, kako se premikajo različne vrste pingvinov.

Ko je koreografinja raziskala njihovo gibanje in ples, je prišla do ravno nasprotnih ugotovitev od pričakovanih. "Ko ljudje pomislijo na pingvine, jih vidijo z nogami, obrnjenimi navzven, podobno kot Charlie Chaplin, kar v bistvu sploh ni res. V resnici je njihova hoja bolj vzporedna, skoraj že obrnjena navznoter. Njihovo gibanje prihaja od vratu. Pingvini imajo kolena, ampak so skrita v telesu."

Da pa bi film oživel v vsej svoji veličini, so k sodelovanju povabili samo izvrstno igralsko zasedbo. Tako je Fušiju glas posodil Elijah Wood, ki ga poznamo predvsem iz trilogije Gospodar prstanov, očeta in mamo igrata avstralska igralca, Hugh Jackman kot Memphis in Nicole Kidman kot mama Norma Jean. Poleg njih so glasove junakom med drugimi posodili še Robin Williams, Brittany Murphy in Hugo Weaving.

Igralci

Elijah Wood (Fuši)
Požel je svetovno slavo z vlogo Froda Bagginsa v epski trilogiji Petra Jacksona, posneti po knjižni predlogi J.R.R.-a Tolkiena The Lord of the Rings (The Fellowship of the Ring, The Two Towers in The Return of the King).

Filmske navdušence je opozoril že z vlogama v filmih Internal Affairs Mikea Figgisa in Avalon Barryja Levinsona. Kmalu je odigral glavne vloge v celovečercu Mary Agnes Donoghue Paradise (ob Thori Birch), Richarda Donnerja Radio Flyer, Stevea Minerja Forever Young, Stephena Sommersa The Adventures of Huck Finn ter Josepha Rubena The Good Son (ob Macaulayju Culkinu). Njegovo televizijsko delo vključuje vlogo Artfula Dodgerja v filmu Tonyja Billa Oliver Twist, pa tudi v filmih Dayo Michaela Schultza in Child in the Night Mikea Robea. Leta 1994 ga je NATO/ShoWest izbral za mladega zvezdnika leta.

Kasneje je odigral še številne filmske vloge, med drugim v filmu Roba Reinerja North, Jona Avneta The War, Alana Shapira Flipper, Anga Leeja The Ice Storm, Mimi Leder Deep Impact, Roberta Rodrigueza The Faculty in Spy Kids 3-D: Game Over, Jamesa Tobacka Black and White, Martina Duffyja The Bumblebee Flies Anyway, Edwarda Burnsa Ash Wednesday in Jeffreyja Porterja All I Want, ter posodil glas v animiranem celovečercu Glenna Chaike The Adventures of Tom Thumb and Thumbelina, Eternal Sunshine of the Spotless Mind, Sin City.

Videli ga bomo lahko tudi v drami Bobby, v katerem bodo igrali sami zvezdniki, Anthony Hopkins, Demi Moore in Sharon Stone, film pa je režiral Emilio Estevez.

Robin Williams (Ramon)
Vseskozi uspešno podaljšuje svoj seznam nepozabnih vlog. Zadnja leta je še posebej dejaven, saj je posnel kar nekaj celovečercev, med drugim The Night Listener Patricka Stettnerja, R.V. Barryja Sonnenfelda, Man of the Year Barryja Levinsona in August Rush Kirsten Sheridan. Prejel je nagrado Cecil B. DeMille za življenjsko delo.

Leta 1997 si je priigral oskarja in nagrado Screen Actors Guild z vlogo Seana Maguirea v uspešnici Gusa Van Santa Good Will Hunting. Pred tem se je za oskarja potegoval tudi z vlogami v filmih The Fisher King, Dead Poets Society in Good Morning Vietnam.

Pohvali se lahko še s številnimi drugimi uspešnicami. Leta 1993 je zaigral v komediji Chrisa Columbusa Mrs. Doubtfire. Za Mikea Nicholsa je upodobil lik Armanda Goldmana v The Birdcage (nagrada SAG za najboljšo igralsko zasedbo). Leta 1996 je navdušil tudi v uspešnici Jumanji. Dvojno vlogo (Peter Pan in Peter Banning) je odigral v celovečercu Stevena Spielberga Hook, videli pa smo ga lahko še v celovečercih Patch Adams, Dead Poet's Society, Flubber, Aladdin in House of D. Leta 2002 je sodeloval z dvema mladima režiserjema. V trilerju Insomnia s Christopherjem Nolanom in še enem trilerju One Hour Photo z Markom Romanekom. Leta 2004 je na filmskih platnih gostoval z vlogo v znanstveno fantastičnem trilerju Omarja Naima The Final Cut. Svojo prvo vlogo v celovečercih je odigral že davnega leta 1980 v komediji Roberta Altmana Popeye. Med njegove zgodnejše filme med drugim sodita tudi Moscow on the Hudson Paula Mazurskyja in The World According to Garp Georgea Royja Hilla.

Svojo kariero je začel kot stand-up komik. Za komične avdio posnetke in otroško pesem Pecos Bill je prejel pet grammyjev. V gledališčih se je dokazal v igrah Waiting for Godot in The Exonerated. Pred kratkim smo ga lahko videli v komediji Očka, ne ga srat.

Brittany Murphy (Glorija)
Pred kratkim je zaključila snemanje v Tokiu, in sicer filma The Ramen Girl. Lahko jo bomo videli v romantični komediji Love and Other Disasters in temačnem trilerju The Dead Girl.

Videli smo jo lahko tudi v odličnem filmu Mesto greha, ki so ga režirali Miller, Robert Rodriguez in Quentin Tarantino. Pojavila se bo tudi v njegovem nadaljevanju leta 2007.

Hugh Jackman (Memphis)
Posnel je filme Someone Like You, Swordfish, Kate and Leopold (nominacija za zlati globus), Van Helsing, The Fountain, Scoop, The Prestige.

Najprestižnejšo gledališko nagrado tony je leta 2004 prejel za nastop v predstavi The Boy From Oz. Poleg tega je nastopil med drugim še v predstavah Oklahoma!, Sunset Boulevard ter Beauty and the Beast.

Kariero je začel v avstralskih neodvisnih filmih Paperback Hero in Erskineville Kings. Leta 1999 so ga razglasili za avstralskega zvezdnika leta.

Nicole Kidman (Norma Jean)
Ima za sabo že bogato filmsko kariero in več nagrad, med njimi tudi oskarja za najboljšo glavno žensko vlogo v filmu The Hours. Rodila se je na Havajih, odraščala pa v Avstraliji. Pri 14. letih je debitirala v avstralskem filmu Bush Christmas, zaslovela pa je tri leta kasneje z vlogo v mini seriji Vietnam. Mednarodna javnost jo je spoznala v filmu Dead Calm.

Igrala je v filmih, kot so Dogville, Cold Mountain, The Human Stain, Birthday Girl, The Hours, Moulin Rouge, The Others, Eyes Wide Shut, Practical Magic, The Peacemaker, The Portrait of a Lady, Batman Forever, To Die For, Malice, My Life, Far and Away, Billy Bathgate, Flirting, Days of Thunder, The Interpreter, Bewitched.

Hugo Weaving (starešina Noe)
Je eden od najbolj cenjenih avstralskih igralcev. Videli smo ga videli v trilogijah Gospodar prstanov in Matrica, kjer je igral agenta Smitha. Diplomiral je leta 1981 in od tedaj odigral številne gledališke, filmske in televizijske vloge. Med drugim v filmih The Interview (nagrada Avstralskega filmskega inštituta za najboljšega igralca), Proof (nagrada Avstralskega filmskega inštituta za najboljšega igralca), Priscilla, kraljica puščave (nominacija za nagrado Avstralskega filmskega inštituta), Bedrooms And Hallways, The Interview, True Love And Chaos, Frauds, The Custodian, Exile, Reckless Kelly, Wendy Cracked A Walnut, The Right Hand Man, For Love Alone, The City's Edge, The Old Man Who Read Love Stories, Strange Planet.

Med njegovimi televizijskimi projekti so bolj znani Halifax 3, The Bite, Lust, Bangkok Hilton, Dirtwater Dynasty in mini serija The Custodian.

Izza kamere

George Miller (režiser / ko-scenarist / producent)
Je režiser, ki je ustvaril tako različne filme, kot so Pobesneli Max, Lorenzo's Oil in Babe. Že kmalu po študiju na medicinski univerzi je s prijateljem Byronom Kennedyjem začel snemati kratke, eksperimentalne filme. Prvi večji projekt, v katerega sta vložila vse svoje prihranke - 1500 dolarjev - je bila 14-minutna parodija na nasilne filme tistega časa Violence in the Cinema, Part One. Film jima je prinesel dve nagradi avstralskega filmskega inštituta in žel uspehe na svetovnih filmskih festivalih.
Leta 1979 sta se s proračunom 350,000 dolarjev lotila snemanja filma Pobesneli Max. Film je postal uspešnica, zato sta kmalu posnela še drugo nadaljevanje v trilogiji, Cestni bojevnik. Na spodbudo Ruperta Murdocha, ki je prav takrat kupil Sydneyjski Channel 10, je Miller produciral in bil eden od scenaristov in režiserjev šesturne oddaje o avstralski ustavni krizi The Dismissal. Uspeh, ki ga je doživel, je prepričal Stevena Spielberga in Franka Marshalla, da sta ga povabila v Združene države, da bi režiral eno od epizod kultne nanizanke Območje somraka, The Movie.

Po tragični smrti sodelavca Byrona Kennedyja je v sodelovanju z njegovim varovancem Doughom Mitchellom produciral več televizijskih nanizank, dokumentarcev in tele-novel. Producirala sta tudi filma Philipa Noyca Dead Calm in Johna Duigana The Year My Voice Broke ter Flirting. Leta 1986 so mu ponudili sodelovanje pri filmu Čarovnice iz Eastwicka. Film je postal uspešnica, vendar se Miller snemanja spominja z grenkobo, saj ga je zaradi težav pri produkciji kar za nekaj let minila želja, da bi režiral še kak film.

Premor, v katerem je Miller delal predvsem kot producent, se je končal na letu med Sydneyjem in Londonom, ko je prebral tragično zgodbo Michaele in Augusta Odonea ter njunega sina Lorenza. Zdravniške izkušnje so mu pomagale, da je iz resnične zgodbe ustvaril čudovit film Lorenzo's Oil. Polet z letalom mu je srečo prinesel tudi nekaj let kasneje, ko je dobil navdih za film Babe. Čeprav je Miller znan predvsem kot režiser, sta mu obe nominaciji za oskarja prinesla prav scenarija. Prvega, za Lorenzo's Oil, je napisal z Nickom Enrightom, drugega, Babe, pa z Chrisom Noonanom. Kot ko-scenarist je sodeloval tudi pri filmih Območje somraka, Čarovnice iz Eastwicka in Babe: pujsek v mestu.