Vesela pošastna družina

Scenarij sta po knjigi Happy Family Davida Safierja spisala Safier in Catharina Falkous, film pa je režiral Holger Tappe, ki je tudi produciral. Glasove glavnim likom v angleški inačici posojajo Emily Watson, Jason Isaacs, Nick Frost, Jessica Brown Findlay, Celia Imrie in Catherine Tate, v slovenščini pa Tina Ogrin, Mirko Medved, Aleksander Golja, Peter Urbanc in Kaja Ogrin.

SREČA NA VRVICI

Risanka je priredba knjižne uspešnice Happy Family z emmyjem nagrajenega pisatelja David Safierja. Zgolj v Nemčiji so knjigo prodali v 500 tisoč izvodih, prevedli pa so jo v osemnajst jezikov za bralce v prek štiridesetih državah.

Producent in režiser Holger Tappe pravi, da je »iskal urbanega avtorja in stopil sem v stik s Safierjem, ki se je uveljavil s scenarijem humoristično nanizanko Berlin, Berlin – uspešen pisatelj je postal šele v drugi polovici svoje kariere. V branje mi je dal še neobjavljeno kopijo svojega romana Happy Family, in oba sva kaj hitro dojela, da je zgodba idealna osnova za risani celovečerec. David sicer piše za bolj odraslo občinstvo; 70 odstotkov njegovih knjig preberejo ženske med 14 in 50 letom. Strinjala sva se, da bo zgodbo treba predelati, da bo primernejša za otroke. Roman na primer vsebuje erotične prizore, kar bi bilo za tak film neprimerno. Hkrati smo se potrudili, da osnovne zgodbe ne okrnimo do te mere, da bi bila oboževalcem knjige povsem tuja. V prvi vrsti smo hoteli, da je film zabaven – če odrasel gledalec dojame, da gre za disfunkcionalno družino, ki mora prebroditi svoje težave in nasprotja, preden se znova najde v sožitju, potem je to jasno sporočilo del scenarija. Pa ne v didaktičnem smislu – na prvi pogled gre za zabavno zgodbo o neprostovoljnih junakih, ki morajo zaradi zlobnega uroka prestati srhljive dogodivščine na potovanju okoli sveta.«

Nemški satirik Oliver Kalkofe (v nemški inačici posoja glas batlerju Renfieldu) razloži, da je pri Veseli pošastni družini »zanimivo to, da se po eni strani zlahka poosebimo z zgodbo. Vsakdo, ki je odraščal v družini, ali pozna kakšno družino, ali ima celo svojo, bo v hipu razumel, kaj se dogaja. Družina, ki bi morala biti srečna, si postavlja lastne ovire, za nameček pa se mora spopadati še z nevšečnostmi od zunaj. Zato – vsaj začasno – ni srečna. Vsi v družini morajo dognati, kaj je najbolj pomembno in zakaj, če že razmišljamo o tem, niso nikoli imeli razloga biti srečni. Druga plast zgodbe pa je ta s pošastmi, ki jih vsi prepoznamo iz na tisoče filmov in ki se jim, četudi ohranjajo nekaj grozljivosti, lahko od srca nasmejimo. Otrokom jih ni treba biti strah. Po mojem je krasno, kako se blago norčujemo iz teh likov, pred katerimi sem se, ko sem bil otrok, v strahu skrival za kavčem, in ki tu občasno pokažejo svojo prijazno plat.«

»Zato smo se namenili film nameniti otrokom,« dodaja Tappe, »a nas je pri tem vodila tudi ameriška animacija, ki tradicionalno ponuja zabavo tudi njihovim staršem, ki bodo na primer prepoznali in se zabavali nad vizualnimi referencami iz stoletne zgodovine grozljivk. Enako je bilo pri moji prejšnji risanki Konferenz der Tiere, kjer smo predstavili koncepte ekologije in okoljevarstva, ne da bi pri tem okrnili zabavno plat. Zabavi namreč dajemo prednost, kar pa ne pomeni, da vas Družina ne bo spodbudila k razmišljanju. Živimo v zahtevnem svetu, v katerem prevladata kariera in je naša pozornost usmerjena samim sebi. In kadar ne dosežemo svojih sanj in ciljev, naše upe preusmerimo na svoje otroke. Če se nam pri tem ne pokorijo, se, ko nastopi puberteta, pojavijo povem predvidljivi konflikti, ki neizogibno vodijo vburna prerekanja, saj se to ne sklada z našimi pričakovanji o idealnem svetu.«

PRIMERNO ZA VSO DRUŽINO: OD KNJIGE DO VELIKEGA PLATNA

Tappe za roman pravi, da se »posveča tudi zabavnim platem zgodbe, in prav zato je film primeren za družinsko zabavo. Sveta v filmu vsekakor nismo spreminjali. A če bodo kateri od gledalcev iz kina odšli z načrti, da naslednji teden morda čas preživijo s svojimi družinami, potem smo dosegli veliko.«

»David je predlagal, da bi scenarij spisala Catharina Junk,« nadaljuje režiser. »Zdelo se mu je, da mu je zgodba preblizu, in izkazalo se je, da je skupno delo idealen pristop. Catharina je dostavila dva osnutka, pri katerima je sodeloval tudi David; sodeloval je tudi na sestankih, kjer smo se pogovarjali glede scenarija, in je bil vedno odprt za naše zamisli. Pri projektu je sodeloval precej bolj intenzivno in mu posvetil precej več časa, kot bi to pričakovali od kakšnega avtorja. In vsi liki, ki smo jih upodobili v filmu, že obstajajo v knjigi – razen Drakulovi zabavni netopirski družabniki. Kot v romanu se osredotočamo na Emo in Drakulo, a smo opustili določene vidike Eminih notranjih bojev ter s tem dovolili drugim članom družine, da se prav tako razvijajo in 'dihajo'. Nedvoumna privlačnost med Emo in Drakulo nedvomno ostaja neokrnjena, a je v filmu edini ostanek erotične podzgodbe iz romana ognjeviti tango. V konceptualizaciji snovi namreč vedno napoči trenutek, ko se morajo filmski ustvarjalci nehati zanašati zgolj na dialoge in se poglobiti v akcijo in smešne zaplete, ki jih navdihuje osnovni zaplet, pri tem pa damo proste roke našim animatorjem in njihovi domišljiji. Vse, česar so se domislili, smo takoj premleli z Davidom Safierjem, ki je ostal del naše ekipe vse do predvajanja materiala za poskusna občinstva.«

Njihovo sodelovanje se je tako obneslo, da Safier že razvija nove zamisli in namerava ponovno sodelovati z Tappejem in njegovim moštvom. Prvi rezultati tega skupnega truda so že na ogled v izjemno priljubljenem zabaviščnem parku Europa Park v Rusti na jugu Nemčije, kjer je na voljo kratki film v formatu 4D, ki je nekakšna predzgodba Družine.

SREČEN KONEC

»Naš film širi dobro voljo, čeprav ima zahvaljujoč meni tudi srhljive trenutke,« skozi smeh pravi priljubljeni nemški komik Hape Karkeling, ki v nemški inačici posoja glas Drakuli. Kalkoven ga dopolni: »Velik oboževalec risanih filmov sem. Odraščal sem ob risankah – to so bila moja prva srečanja s kinom. V njih je mogoče marsikaj, pa ne le vizualno. Mene navdušuje predvsem to, da se lahko marsikaj pove skozi vsebino, skozi zabavne prebliske, like – precej več kot pri igranem filmu. Stokrat si lahko ogledam tak film, saj vsakič odkrijem nekaj novega. In Družina je sijajen dosežek, ki uspe redkim filmom – zabaven je na precej ravneh. Smejali se bodo otroci, smejali se bodo odrasli; nihče se ne bo dolgočasil. Če hočejo film videti odrasli, bodo pobasali par otrok, da jih ne bo nihče postrani gledal. Toplo ga priporočam vsakomur. Družinam, tistim, ki si družine želijo, ki bi radi drugačno družino, ki so s svojo družino zadovoljni; oboževalcem pošasti, komedij, risank ...«

O USTVARJALCIH

HOLGER TAPPE (režija/producent) je najprej študiral fotografijo, nato pa oblikovanje za nove medije. Sprva se je udinjal kot fotograf ter snemalec pri glasbenih videospotih, nato je snemal in režiral oglase, oblikoval spletne igrice ter predstavitvene filme za javnost in poslovne stranke.

Skupaj s Stefanom Mischejem je osnoval podjetje Ambient Entertainment GmbH, ki se je osredotočila na risane celovečerce v formatu 3D in računalniško produkcijo in obdelavo.

Režiral je prvo nemško povsem računalniško animirano risanko Back To Gaya in nato Urmel aus dem Eis, Urmel voll in Fahrt< in Konferenz der Tiere po romanu priljubljenega mladinskega pisatelja Ericha Kästnerja ter kratka računalniško animirana kratka projekta v formatu 4D za zabaviščne parke Das Geheimnis von Schloss Balthasar in Das Zeitkarussell.

DAVID SAFIER (literarna predloga, scenarij) je eden najbolj uspešnih avtorjev v nemškem jezikov zadnji let. Po študiju novinarstva si je uredniške izkušnje nabiral na radiu in TV, nato je začel pisati scenarije za televizijske projekte, med katerimi je bila najbolj odmevna humoristična serija Berlin, Berlin, ki si je nabrala kar nekaj nagrad, med njimi mednarodnega emmyja.

Njegovi romani, kot so Mieses Karma, Jesus liebt mich ali Happy Family<, so se v Nemčiji prodajali v milijonskih nakladah in so tudi v tujini postali velike uspešnice.

CATHARINA JUNK (scenarij) je študirala nemški jezik in literaturo, psihologijo in etnologijo ter je vrsto let službovala kot montažerka TV serij za mrežo NDR. Kot neodvisna scenaristka TV in filmskih projektov dela že okoli deset let, predhodna verzija njenega romana prvenca Auf Null pa je že prejela literarno nagrado Hamburger Förderpreis.