Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Vera Drake

drama
Žena. Mati. Zločinka.
Na sporedu od: 26.5.2005, Kolosej Ljubljana
2h 5min / 125min
Leto: 2004
Scenarij: Mike Leigh
Režija: Mike Leigh

Zgodba

London, 1950. Vera Drake živi z možem Stanom, sinom Sidom in hčerko Ethel. Družina ni bogata, je pa srečna in tesno povezana. Vera pospravlja hiše, Stan je mehanik v bratovi delavnici, Sid dela za krojača, Ethel pa v tovarni preskuša žarnice. Toda nesebična Vera ima skrivnost, ki je ne zaupa nikomur: brez plačila pomaga mladim ženskam pri prekinitvi nezaželene nosečnosti. Nato pa eno izmed deklet po splavu odpeljejo v bolnišnico. Sled policijo privede do Vere in vse se obrne na glavo.

Režiser Mike Leigh

"Ne bom pojasnjeval filma VERA DRAKE. Moralne dileme, ki jih obravnava, niso preproste, in vsak izmed nas se mora spoprijeti s temi vprašanji."

Intervju z Mikom Leighom

Čemu ste želeli prikazati zgodbo Vere Drake?

Večina mojih filmov govori o starševstvu in otrocih - imeti otroke ali ne, jih želeti ali ne. V tem filmu, katerega zgodba se dogaja v času, ko je bil splav v Angliji še vedno večinoma prepovedan, sem hotel prikazati ljudi, ki so verjeli, da je prekinitev nezaželene nosečnosti zlo. Vera Drake je pozitivna osebnost, ki ljubi življenje. A vseeno v prostem času opravlja splave. Nikoli za denar - preprosto želi pomagati ljudem, če je le to v njeni moči.

Toda zakaj film danes?

V prenaseljenem svobodnem svetu je splav eno izmed najbolj perečih vprašanj. S postavitvijo filma v 50-a leta prejšnjega stoletja sem se moralne dileme lotil posredno. Poleg tega je moje delo postavljati vprašanja in ne ponujati preprostih, površinskih odgovorov. Gre za občutljivo in zelo težko temo.

V filmih se osredotočate na družino. Kaj pa politika?

Res je družina moja tema. Družine so mikrokozmos družbe. Vsi moji filmi so politični, tudi Vera Drake, ki govori o posameznici, izločeni iz družbe in njenih sistemov. Seveda pa se ne ubadam s politiko kot tako. Ne boste videli političnih razgovorov ali politikov.

Zakaj Vera Drake opravlja splave?

Do tega ni prišlo kar naenkrat, ampak se je nabiralo več let. Vera se sploh ne vidi kot nekdo, ki opravlja take posege. Preprosto pomaga ženskam. Z Imeldo Staunton sva se zavedala, da bo morda izgledalo čudno, da je njen lik tako skrivnosten. A takšnih je bilo na stotine žensk. Opravili smo številne raziskave. To so počele, ker je bilo potrebno.

Pri enem dekletu se zalomi. Se je to Veri zgodilo prvič?

Ne vemo. Tudi Vera ne ve. Ženske, ki jih obišče, je ne poznajo. Samo vstopi, opravi in odide. Toda v tem primeru mati Vero pozna. V bolnišnici zdravnik pove, da do takšnih primerov prihaja vsak teden.

Je Vera morda "serijska morilka"?

Morda. A to je bolj hollywoodska ideja in tu ni pomembna. Kot sem rekel, je to počelo na stotine žensk več tisočim ženskam. Vera uporablja bolečo, a ponavadi zanesljivo metodo. Vse previdno razkuži, a vseeno lahko tako kot pri kakršni koli operaciji pride do težav.

Prikazali ste, da se lahko dekle srednjega stanu, ki "je zašlo v težave" (zanosilo) zateče k zasebnemu zdravniku, ki opravi poseg iz psihičnih razlogov. So to jasno pokazale raziskave?

Da, bilo je povsem jasno. Kot luknja v zakonu se je splav dovolil, če je bilo dokazano, da je ženska v fizični nevarnosti zaradi svojega psihičnega stanja. Toda revno dekle tega ni vedelo in ni imelo dostopa do tako dragega, prizanesljivega sistema. Zdelo se mi je pomembno, da prikažem razliko med tema kulturama, glede na to, da lahko zanosi ženska katerega koli družbenega sloja.

V petdesetih so ljudje izgledali veliko starejši. Vera Drake ima le približno 45 let, pa se nam zdi, da jih ima 60.

Res je, ljudje so izgledali starejši in zdelani. Odraščal sem na industrijskem severu Anglije in spominjam se, kako je izgledal delavski razred. Težko življenje, težka hrana, brez kozmetike. Celo otroci so se oblačili kot ljudje srednjih let.

Kako ste ustvarili ozračje v filmu?

Petdeseta leta so povojno obdobje. Z običajno ekipo, direktorjem fotografije Dickom Popeom, scenografinjo Eve Stewart in kostumografinjo Jacqueline Durran, smo ustvarili temačno enobarvno sliko. Kljub Verinemu optimizmu in veselosti je film temačen.

Igralska zasedba

Imelda Staunton (Vera Drake)

Igralka prvič sodeluje z režiserjem Mikom Leighom. Ena izmed najboljših britanskih gledaliških in televizijskih igralk je zaigrala tudi v številnih celovečercih, med drugim v Shakespeare in Love, Sense and Sensibility, Crush, Much Ado About Nothing in Peter's Friends. Na malih zaslonih smo jo videli v dramah Cambridge Spies in David Copperfield. Za svoje gledališko delo je prejela tri prestižne nagrade Olivier in sicer dve v kategoriji za najboljšo stransko igralko z igrama The Corn Is Green in A Chorus Of Disapproval ter v kategoriji za najboljšo igralko v mjuziklu z Into the Woods. Na gledaliških odrih je navdušila še z vlogami v Guys And Dolls, The Beggar's Opera, Schweyk In The Second World War, Life X 3, Uncle Vanya, Habeas Corpus ter nazadnje Calico.

Phil Davis (Stan, Verin mož)

Skupni projekti Phila Davisa in režiserja Leigha sta celovečerca High Hopes (1989) in Secrets And Lies ter televizijska filma Who's Who in Grown-Ups. Na filmskem platnu smo ga videli še v celovečercih Nicholas Nickleby, Face, Alien Iii, The Bounty in Quadrophenia. Veliko nastopa na britanski televiziji, pred kratkim v izredno uspešni seriji North Square in miniseriji White Teeth. Zaigral je v legendarnem televizijskem filmu The firm. Na odru je nazadnje nastopil v igri Tales from Hollywood.

Phil Davis je tudi režiser dveh celovečercev (Hold Back The Night in Id) in televizijskih serij (Prime Suspect 5 in Real Women).

Daniel Mays (Sid, Verin sin)

Daniel Mays je z Mikom Leighom posnel že film All Or Nothing, zaigral pa je še v celovečercu Pearl Harbour. Med njegove televizijske projekte sodijo EastEnders, Bodily Harm in Tipping the Velvet, za vlogo v televizijskem filmu Rehab (2003) pa je prejel nagrado za najboljšega igralca na televizijskem festivalu Palmare-Reims. Na odru se je dokazoval v igri Ladybird.

Alex Kelly (Ethel, Verina hčerka)

Nazadnje je manjšo vlogo odigrala v celovečercu Mika Leigha All Or Nothing. Nastopila je v številnih televizijskih serijah, med drugim v Tipping the Velvet, in igrah, med katerimi je najodmevnejša Candide.

Adrian Scarborough (Frank, Stanov brat)

Izredno uspešen gledališki igralec je pred kratkim odigral več stranskih filmskih vlog in sicer v Bright Young Things, Gosford Park, Dirty Pretty Things in Love Is the Devil. Navdušil je v televizijski miniseriji A Dance to the Music, nastopil pa je tudi v številnih gledaliških igrah, med drugim v A Midsummer Night's Dream, The Wind in the Willows, The Recruiting Officer, trilogiji Racing Demon, Murmuring Judges in The Absence of War, ter Rosencrantz and Guildenstern are Dead, Vassa, To the Green Fields Beyond, Platanov, Humble Boy in Accidental Death of an Anarchist.

Heather Craney (Joyce, Frankova žena)

Tudi ona je nastopila v All or Nothing Mika Leigha, pa tudi v njegovem Topsy-Turvy. Na televiziji je zaigrala v serijah The Bill in Silent Witness, na gledališkem odru pa v igrah Still Life, Astonished Heart in Passion Play.

Peter Wight (detektiv Webster, vodja preiskave)

Vera Drake je njegov četrti projekt, v katerem je sodeloval z Mikom Leighom, po celovečercih Meantime, Secrets and Lies in televizijskem filmu Naked. Prepričal je še v televizijskih serijah Out of the Blue in Early Doors ter v številnih igrah.

Filmska ekipa

Mike Leigh (scenarist in režiser)

Njegova bogata filmska kariera se je začela z režijo celovečerca Bleak Moments (1971). Sledili so televizijski filmi Hard Labour (1973), Nuts In May (1975), The Kiss Of Death (1976), Abigail's Party (1976), Who's Who (1978), Grown Ups (1980), Home Sweet Home (1982), Meantime (1983) in Four Days In July (1984). Kasneje so se na filmskih platnih vrteli še njegovi filmi High Hopes (1988), Life Is Sweet (1990), Naked (1992), Secrets And Lies (1996), Career Girls (1997), Topsy-Turvy (1999) in All Or Nothing (2002). Secrets And Lies in Topsy-Turvy sta prejela devet nominacij za oskarja. Slednji je pobral dve, prvi pa leta 1996 nagrado Palme d'Or v Cannesu. Mike Leigh je napisal in režiral tudi več kot 20 gledaliških iger, med katerimi najbolj izstopa Abigail's Party, ki jo je režiral tudi za televizijo.

Simon Channing Williams (producent)

Z Mikom Leighom je prvič sodeloval leta 1980 kot njegov pomočnik pri filmu Grown-Ups. Sledila sta njuna skupna projekta The Short and Curlies (kratki film, nominacija za nagrado BAFTA) in High Hopes (celovečerec), pod katera se je Williams podpisal kot producent. Dvojica je nato ustanovila produkcijsko hišo Thin Man Films, katere prvi projekt je bil odlično ocenjen celovečerec Life is Sweet. Leta 1992 sta ustvarila kratki film A Sense of History, ki je zmagal v kategoriji najboljši kratki film na festivalu Clermont-Ferrand, nato pa Naked, Secrets And Lies, Career Girls, Topsy Turvy in All Or Nothing.

Williams je produciral še filme Puccini, When The Whales Came, Jack And Sarah, Nicholas Nickleby in Man About Dog, trenutno pa ustvarja celovečerec Constant Gardener. Kot izvršni producent se je izkazal pri projektih Little Pig Robinson (nominacija za nagarado BAFTA), The Pan Loaf (nagrada Silver Hugo na filmskem festivalu v Chicagu in nagrada za najboljši kratki film na filmskem festivalu v Corku) in nazadnje De-Lovely.

Komentarji

3.6. 2005 ob 15:47 zvezdica

ta film res odlično prikazuje njeno življenje in njeno dobroto

— boštjan celestina
5.6. 2005 ob 12:58

mislim da je toti film totalka brezveze!! čist mimo so vdarli!1 Pa to naj bi bla uspešnica???!!?? Zdaj sem pa 1000 sit za brezveze vstran vrgel!

— jože
10.6. 2005 ob 16:30 zvezdica

If These Walls Could Talk. Vsega meter in dvainpetdeset centimetrov visoka Imelda Staunton, zvezda odrskih desk in letošnja nominiranka za najboljšo žensko glavno vlogo, je Vera Drake. Preprosta, pridna in poštena gospodinja, ki se vsak večer po napornem delu vrača k svojemu možu in otrokoma. Nič posebnega, pretresljivega in omembe vrednega. Pač povsem navadna ženska, ki jih je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot listja in trave. Toda pozor, Vera Drake je strokovnjak za splave. Gospa Abortus, ki se številnim ženskam pomaga znebiti nezaželenega otroka. Pride, opravi in gre. Rutinsko, sistematično, neboleče in brez napak. In pazite, tega ne počne za denar, marveč zaradi želje po pomoči. Ženska ve kaj dela, zato je ne odnese k izvrstni tv drami If These Walls Could Talk iz leta 1996, kjer so si ženske pomagale celo s pletilkami in umazanim korenjem, temveč na svoje. Na teren režiserja Mikea Leigha, mojstra socialnih filmov, ki je tokrat smrtno resen. Ki nima časa za komične dodatke. Ki spretno režira eno izmed najboljših ženskih vlog zadnjega časa. Imelda Staunton namreč igra kot Meryl Streep, ali še boljše, kot Kathy Bates v filmu Dolores Claiborne. Nič manj slabše ne igrajo tudi ostali. Nič manj slabše ne teče prav vse v tejle izvrstni, pretresljivi in neponovljivi socialni drami, zlatem levu beneškega festivala in najboljšem filmu Mikea Leigha doslej.

— iztok gartner
26.6. 2005 ob 18:39

brez veze ampak zgleda zanimivo

— tilen
18.8. 2005 ob 16:16 zvezdica

Film je dolgočasen. Neprestano se dogodki o njenem pričanju in priznavanju krivde ponavljajo. Opis filma pa je za nekatere kar mikav, vendar meni osebno po ogledu ni bil všeč.

— LaJola
20.8. 2005 ob 23:43 zvezdica

Vera je pozitivna osebnnost, ki ljubi življenje in želi pomagati ljudjem. V filmu je zelo lepo prikazano njeno življenje, dobrota,..

— Radmila Petriki
10.5. 2006 ob 21:51 zvezdica

Film je temačen čeprav se meni osebno ne zdi da je vera seriska morilka! Pač je pomagala Puncam ki so zanosile na silo ali pa so naredile napako, vera je s svojim početjem samo hotela pomagati zaustaviti to veliko odgovornost ki jim je prihajala na proti . Film je res čuten ter na nekatere trenutke padeš v jok. Priporočam ogled

— w. F.

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.