Veliki pohod
Kratka vsebina
6. bataljona komadosov na Cabanatuan, je zgodba o največji reševalni akciji, kar jih je kdaj bilo v ameriški zgodovini. O akciji, v kateri je majhna skupina vojakov v II. svetovni vojni herojsko tvegala svoja življenja, da bi rešila zajete soborce pred gotovo smrtjo.
Piše se leto 1945 in na stotine ameriških vojakov, zaprtih v brutalnem japonskem vojnem taborišču Cabanatuan na Filipinih je v neposredni smrtni nevarnosti. To so poslednji preživeli vojaki ameriških in zavezniških sil na Filipinih, od 70 tisoč, kolikor se jih je predalo Japonski cesarski vojski na Bataanu leta 1942.
Brez hrane in namestitve za 70.000 vojnih ujetnikov, so Japonci oslabljene vojake gnali na okruten, 96 kilometrov dolg pohod. Kdor je omagal, so ga zaklali ali ustrelili. S 15.000 žrtvami se je ta pohod zapisal v zgodovino kot Bataanski marš smrti. Preživele vojne ujetnike so odpeljali v taborišča O'Donell, Cabanatuan in Palawan, kjer so japonski stražarji z njimi zverinsko ravnali. Zdaj, tri leta kasneje, ko se je potek vojne zasukal, je japonsko vojaško ministrstvo ukazalo ameriške ujetnike pobiti vse do zadnjega, taborišča pa uničiti. V Palawanu so 150 vojaških ujetnikov nagnali v protiletalsko zaklonišče in vse zažgali.
Medtem so preživeli vojaški ujetniki v Cabanatuanu, prepričani, da jih vojni tovariši in domovina niso pozabili, sami sebe poimenovali za "vojake prikazni". Med ujetniki je tudi major Gibson (Joseph Fiennes), ki ga, vsega oslabelega zaradi malarije, ohranja pri življenju upanje in ljubezen do lepe in pogumne Margaret (Connie Nielsen), prostovoljke mednarodne humanitarne organizacije na Filipinih in tajne sodelavke Filipinskega ilegalnega odpora.
Na 6. vojaškem poveljstvu blizu Luzona je podpolkovnik Henry A. Mucci (Benjamin Bratt), trd, ambiciozen in karizmatični vodja s svojim moštvom brezpogojno lojalnih komandosov prevzel nalogo, da se bo skušal prebiti globoko na sovražno ozemlje in osvoboditi zaprte ujetnike, še preden bo prepozno. Misija je bila strateško gledano nemogoča, saj je bilo pričakovati hud odpor številčno neprimerno močnejših Japoncev - toda Mucci se ekstremnega izziva ni ustašil.
Mucci si je za vodjo pohoda izbral mladega študioznega in briljantnega stotnika Roberta Princea (James Franco), ki je prišel na plano z drznim načrtom, po katerem se je moralo 121 elitnih komandosov in Alamo izvidnikov neopazno prebiti do taborišča, 50 km naprej od bojne črte, z napadom presenetiti japonske enote in osvoboditi ujetnike. Da bi si za kak odstotek povečali možnosti za uspeh, so se povezali s filipinskim odporniškim gibanjem pod vodstvom stotnika Juana Pajote (Cesar Montano), ki jim je bilo zaradi poznavanja terena in okolja v dragoceno pomoč.
Ker je bila eksekucija ujetnikov tik pred zdajci, je bilo treba reševanje pospešiti, pri čemer so morali pokazati ves svoj pogum, požrtvovalnost in zmožnost, da v uspeh misije brezpogojno verjamejo.
Karizmatični voditelj Mucci
Podpolkovnik Henry Mucci, karizmatični voditelj, ki so mu njegovi možje pripravljeni slediti kamor koli, še celo na skrivno reševalno misijo, ki so jo mnogi poimenovali "samomorilska misija", bivši boksar in športnik, diplomant West Pointa je nosilni filmski lik.
Režiser John Dahl je za vlogo polkovnika Muccija izbral Benjamina Bratta, vendar šele po srečanju z njim, ko se je prepričal, da Bratt izžareva moč in osebnost, potrebno za to vlogo: "Ben na začetku ni bil edina možna izbira, zdaj pa bi si v tej vlogi težko zamislili koga drugega. S srcem in dušo se je poglobil v nosilni filmski lik in zgradil osebnost resničnega voditelja". "V vsej literaturi, ki sem jo prebral, so pri polkovniku Mucciju poudarjali njegovo osebnost karizmatičnega voditelja, zato je bil zame velik izziv izoblikovati lik tako velike osebnosti", komentira svojo vlogo Benjamin Bratt.
Osebna povezanost z zgodbo
Ko je režiser John Dahl izvedel, da se bo o tem čudežnem pohodu snemal film, je takoj pokazal zanimanje zanj. Njegov oče je kot vojak v II. svetovni vojni namreč sodeloval pri osvoboditvi Filipinov, mamin bratranec pa je bil med spopadi na Filipinih ubit. John Dahl si je že dolgo želel več izvedeti o očetovih vojnih časih in zdaj se mu je ponudila sijajna priložnost, da se v ta del zgodovine poglobi. Med pripravami na film je Dahla tvegana reševalna akcija tako prevzela, da se ji je popolnoma predal in tako se je rodil njegov doslej najbolj ambiciozen filmski projekt.
"Moj oče se je boril na Filipinih, zato me je zgodba takoj pritegnila," pravi Dahl. "Zdelo se mi je tudi, da je to pomembna zgodba iz II. svetovne vojne, ki je utonila v pozabo". Režiserju se zdi še posebej pomembno sporočilo filma, da ima svoboda svojo ceno, ceno, ki so jo nekateri pripravljeni plačati.
Čeprav je Dahl znan predvsem po "films noir" sodobnega časa, izvirnih psiholoških trilerjih kot so "Red Rock West", "The Last Seduction" in "Joy Ride", mu je producent Katz brez pomisleka zaupal to epsko zgodbo o ljubezni in preživetju, ki se prepleta z napeto vojno akcijo. "John je večplastni pripovedovalec," ugotavlja Katz, "zato sem vedel, da bo znal zgodovinski dogodek predstaviti zelo neposredno in realistično in vzbuditi v nas občutek, da smo soudeleženi, da se čutimo eno s protagonisti filma."
Komentarji
js sm ta film gledu že v kalifornij in mi je biu ful dobr - ful akcije pa to- vredno ogleda!
vilm je super, kar se tiče vojne na pacifiku, je po resničnem dogodku, skratka vreden ogleda.
film sem pogledal nekaj mesecev nazaj...me je popolnoma razočaral!! nobene akcije, dolgočasje, pa seevda američani angelčki, kot vedno..škoda časa za ogled
ej film je THE BEST usi si ga morte ogledat ! je usega po mal. mogoče ni tok fantazije kokr pr drugih vojnih filmik, k je po resničnih dogodkih(The Great Raid) VAM PRIPOROČAM ocena: 9/10
Ker hud film kumi cakam da ga pridem gledat v kino sam je zelo hud film nej si ga kr vsi ogledate prov prevec je hud
Po knjigi Hamptona Sides: Ghost soldiers je prisel film. Knjiga je adijo - je po resnicnih uradnih dogodkih. Se pravi, film bi tut mogu bit hud - akcije je v knjigi veliko... Kdo je bil anglcek v II svetovni vojni? Verjetn JAP in Nemci, kr Americani so itak kr neki. Da so jih sli resevat, pa sam kapo dol... U knjigi marsikaj pise... pa se slike so... LP
Ja te resevalne akcije so se udelezili rangerji, ki niso komandosi. Bili pa so to bivsi topnicarji. Ker niso mel kaj delat (topnicarji), so ustanovil rangerje. Muci pa je bil res karizmaticna oseba, in jih je naspidiru (vso ekipo), tako da so sli vsi prostovolno v to akcijo. Mel so pac sreco in akcija je uspela. Bili pa so zelni akcije, ker so celo 2. sv vojno "u luft gledal" - verjetno je slo tukaj za psiho - eni se bojujejo uni so se pa soncl celo vojno. Marikaj se ne zdi mogoce pa je - resnicno in marsikaj se zdi resnicno pa ni...
dolgčas od dolgčasa.
Pravi razlog za atomsko bombo. The Great Raid, sicer film, ki se je po policah valjal od leta 2003, nam več kot nazorno pokaže razloge za dve atomski bombi, ki so jih Američani leta 1945 kot veste zagnali na Nagasaki in Hirošimo ter končali drugo svetovno vojno. In če ste mislili, da je bil glavni razlog Pearl Harbor, ste mislili zelo površno. Glavni razlog je bilo taborišče Cabanatuan, kjer so Japonci mučili, ubijali in poniževali 500 ameriških vojakov, tistih vojakov, ki so uspeli preživeti bataansko polomijo. Japonski napad na Filipine, ki so jih skušali zaman ubraniti ameriški vojaki. Jasno, predsednik Roosevelt se je moral ukvarjati z Evropo in z nacisti, kar pomeni, da ni imel časa za Japonce in za vojake, ki so jih strpali v taborišče. In zapiše se leto 1945, natančneje, zadnjih pet januarja 1945, ko se skupina 121 ameriških komandosov odloči za povračilni udarec. Za reševalno misijo, za »the great raid«, za nalogo, kjer naj bi pobili celotno japonsko armado in rešili svoje kolege. In tu so trije filmi. Prvi se dogaja v taborišču, kjer trpita tudi Joseph Fiennes in Marton Csokas. Drugi na ulicah, kjer spletkari ameriška vohunka Connie Nielsen. Tretji pa v prvih vrstah reševalne misije, ki jo vodita Benjamin Bratt in James Franco. Zanimivo, režiral je John Dahl, mojster za filme noir, ki si je pač zaželel postati Steven Spielberg. Magari samo za sekundo in z enim filmom. Ker to seveda ne gre, je ostal nekje vmes. Vmes med Dvanajstimi umazanci, Vojakom Ryanom in Tanko rdečo črto. Vmes med dobrim in povprečnim vojnim filmov, ki jih imamo zadnje čase vrh glave. Jasno, saj se prave vojne še vedno niso končale.
film da te kap 10
Bi se kar strinjal, ocena bi se nahajala v sivem povprecju, morda se to ne. Moti me pri filmu tako znacilna, vselej prisotna ameriska propagandna masinerija, ki tistim gledalcem, ki malo bolj poznamo zadeve, povsem zastre umetnisko vrednost filma. Se bomo pac morali navaditi, druge nam ni :)
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Film sem si že ogledu vendar mi ni bil najboljš (vsaj kar se tiče akcije). Zelo malo je streljanja in ponovno so samo američani nedolžni.Bla bla. Drugače se ga pa splača videti