Velika riba

V ganljivi in topli zgodbi nas Tim Burtom s svojo svojstveno domišljijo popelje na potovanje, med katerim se poglobljeno ukvarja s skrhanim odnosom med očetom in sinom.

Edward Bloom (Albert Finney) je vedno pripovedoval napihnjene zgodbe o svojem življenju, ko se je kot mladenič (Ewan McGregor) v želji za čudežnimi doživetji podal na zanimivo popotovanje, ki ga je iz rodnega mesteca v Alabami poneslo po svetu in nazadnje spet pripeljalo domov. Njegove mitične pripovedke so prepredene tako z zabavnimi kot deliričnimi pripetljaji, ko tke epsko zgodbo o velikanih, viharjih, čarovnici in pevkah, siamskih dvojčicah.

S svojimi očarljivimi zgodbicami, večjimi od življenja samega, Edward očara vsakogar, razen odtujenega sina Willa (Billy Crudup). Ko ju mati (Jessica Lange) skuša spraviti, se mora Will naučiti ločevati dejstva od izmišljotin in se soočiti z očetovimi junaškimi dejanji in nežnimi čustvi.

Prekaljeni producent, oskarjevec Robert D.Zanuck se je od svojega legendarnega očeta in hollywoodskega pionirja Darryla F.Zanucka naučil vsaj eno: človek mora zaupati svojim instinktom. "Vem, da zveni klišejsko, ampak rekel je, da moraš slediti čustvom, če se te material čustveno dotakne," pravi Zanuck. "Ob branju scenarija za Veliko ribo sem jokal vsakokrat, ko sem ga prebral. Ne gre le za zgodbo o očetih in sinovih, zgodba je tudi zelo zabavna. V njej so velikani, čarovnice, cirkusanti. Hkrati pa je to metafora o tem, da moramo življenje živeti s polno paro."

Producent Dan Jinsk pravi: "Dejstvo je, da se v življenju vsi podajamo na različne poti, Edward Bloom pa se na svojo poda z večjim zanosom in užitkom, kot si drzne večina od nas. Zato je bilo branje scenarija res užitek." Poleg tega, dodaja producent Bruce Cohen, "se z Danom strinjava z Edwardovim prepričanjem, da imajo zgodbe moč, da te naučijo živeti polnejše življenje in imeti večje, drznejše sanje."

Producenta sta tudi vedela, da želita Burtona za režiserja. Ta je sicer z Zanuckom pripravljal nadaljevanje Planeta opic, a bil nad scenarijem za Veliko ribo tako navdušen (Zanuck in Burton sta se strinjala, da gre za enega najboljših scenarijev, kar sta jih kdaj brala), da se je takoj želel lotiti projekta.

Ko je slišal, da Burtona zanima režija Velike ribe, je scenarist John August vedel, da je našel idealnega moža, ki bo znal ustvariti s pravšnjo mešanico alkimije in domiselnosti zgodbo prenesti na veliko platno.

Burtona je pri scenariju pritegnilo predvsem tenkočutno ravnovesje med epskimi pripovedkami in preprostejšo, bolj intimno zgodbo o družinski dinamiki. "Všeč mi je bilo dejstvo, da zgodba prehaja iz fantazijske nazaj v realnost izgube staršev," pravi Burton. "Zame je bil izziv ohraniti to ravnovesje pri vizualizaciji zgodbe."

Burton je bil edini, ki je dvomil vase, da bo znal zgodbo posneti tako, kot je treba. Zanuck ni vanj podvomil niti za trenutek. "Kot je dokazal s filmi, kot je denimo Edward Škarjeroki, so Timove zgodbe zelo nežne in tople fantazije. In ko se spomnimo trčenega, skoraj surealističnega Eda Wooda, se spomnimo tudi tega, da je Martin Landau za vlogo v njem dobil stranskega oskarja. Velika riba mu je ponudila priložnost, da gre še dlje, da se poglobi v univerzalne, kompleksne tematike, ki zadevajo očete in sinove, in da znova dokaže, kako nadarjen je za vizualizacijo eksotičnega in čudaškega."

Burtonovo navdušenje je bilo nalezljivo, se spominjata Cohen in Jinks: "Čudovito je bilo, ko je pokazal določen prizor iz filma in dejal: Komaj čakam, da posnamem tole. Porodila se mu je tudi marsikatera čarobna zamisel, ki jo je nato John vnesel v scenarij."

Jinks dodaja: "Tim je znan kot čudovit pripovedovalec zgodb in pri Veliki ribi je bistveno predvsem to. Če pogledate njegove filme, Brezglavega jezdeca, Edwarda Škarjerokega, Predbožično nočno moro, so to natanko take zgodbe, kakršne bi pripovedoval Edward Bloom."

Prav Bloomovo mojstrsko pripovedovanje zgodb je bila ena od stvari, ki je Burtona še posebej pritegnilo: "Bloom si je samega sebe zamislil kot izjemno osebo, kot nekoga, ki od običajnega življenja nima veliko koristi, zato ga želi narediti bolj vznemirljivega. Te zgodbe mu dajo pridih čarobnega."

Ewan McGregor je scenarij za Veliko ribo dobil v roke, ko je z Jinksom in Cohenom snemal Dol z ljubeznijo. Z zgodbo se je zlahka poistovetil: "Ko sem prebral scenarij, sem ostal brez besed, tako ganljiv je bil. Njegova moč je bila v tem, da govori o odnosu med očetom in sinom. Spomnil sem se, kako je bilo, ko sem odšel s Škotske, kar je za Škota velika reč. Preselil sem se v London, da bi obiskoval igralsko šolo, v resnici pa sem hotel videti svet. Nekaj podobnega stori Edward. Včasih moraš zapustiti poznano, da odkriješ, kdo v resnici si. Mislim, da bo film ganil vse, ki so kdaj to storili."

Ker je tudi sam oče, je Ewan veliko razmišljal o moškem, ki ga bo zaigral. "Ko se Edward Bloom ozre po svojem življenju, bi moral biti s svojimi dosežki zelo zadovoljen. Vedno je imel rad svojo ženo. Košarka, ribarjenje in baseball so mu šli dobro od rok in nog. Bil je dober cirkuški uslužbenec, dober prodajalec, zares dober vojak. In samo zavoljo meščanov, ki so tam živeli, je ponovno zgradil mesto. Salamensko fejst poba je!"

Pri izbiranju igralca, ki bi Blooma igral v zrelejših letih, se je izkazalo, da so slike zgovornejše od besed: "Leta 1997 je neka revija objavile fotografije Ewana in Alberta, ko je leta 1963 posnel Toma Jonesa in bil star približno toliko kot takrat Ewan. Bila sta si izjemno podobna: nasmeh, jamice v licih, enake iskrice v očeh," nadaljuje Cohen. "Podobnost je bila prav srhljiva."

Finneyja je Bloom očaral: "Zgodba je zame ponujala vrsto možnosti. Tu so bile vse te čudovite, čarobne stvari, stvari, ki gredo Timu tako dobro od rok. Ne le da je vizualno sijajen režiser, tudi z igralci zna čudovito sodelovati - in to je idealna kombinacija."

Tudi Albert je znal vleči vzporednice med svojim in Edwardovim življenjem. "Kot človek sem z nogami trdno na tleh. Na svet gledam stvarno, logično. Kot igralec pa lahko živim v fantazijskem, nenavadnem svetu, in malce poletim."

Čeprav nimata skupnih prizorov - iz jasnih razlogov - sta Finney in McGregor hitro sklenila prijateljstvo. "Skoraj me je kap, ko sem izvedel, da bom spoznal Alberta Finneyja," pravi McGregor. "Zamisel, da ga bom igral, je bila zame skoraj preveč. On je vendar legenda! Z njim sem preživel kar največ časa. Še vedno rad igra, tako kot jaz, in to mi je bilo všeč. Lepo je vedeti, da je po vseh teh letih v njem še vedno toliko strasti."

Finney, ki je svoje prizore posnel prvi, se spominja: "Oba sva imela prizor ribarjenja ob reki. Zato sem rekel Timu, naj pokliče Ewana, ker bo moral podoben prizor posneti tudi on. In ga je. Ewan je malce ribaril po Alabami, zato sem ga vprašal za nasvet, kako vreči trnek. Pokazal mi je in poskusil sem. Ni bilo ravno tako lahko, kot se zdi. Pri vseh ostalih prizorih pa je prišel za menoj, kar je bila res sreča zame, saj je moral on slediti meni," se smeji Finney.

Sreča se je filmarjem nasmehnila tudi pri iskanju igralke, ki bi upodobila prelepo in zvesto Sandro, žensko, zaradi katere za Edwarda dejansko ustavi čas. Sandro igrata Jessica Lange in Alison Lohman. "Kar dvakrat smo imeli srečo," pravi Jinks. "Ne bi si mogli želeti boljših igralk - in kdo sploh lahko zanika podobnosti, enak nasmeh, enake ličnice, enaka ženskost."

Langovi se Velika riba zdi tako mogočna, ker z magičnim realizmom spominja na dva velikana literature, Gabriela Garcio Marqueza in Juana Rulfa. "Za ameriški film je ta scenarij nekaj posebnega," razlaga, "krasna pripoved, čudovito napisana, z zanimivim sprehajanjem po času. In prizorišče dogajanja je bilo čudovito, zasnežena Alabama, srhljiva, surealistična."

V Alabami je Langova posnela že Modro nebo, za katerega je dobila oskarja, in okolje jo je spet prevzelo. "Tam je nekaj čarobnega, nekaj vznemirljivega, neverjetno fascinantnega. Čarobnost, skrivnostnost in žalost, ki prežema Alabamo, je jasno čutiti tudi v filmu."

A v svojem bistvu in kljub zgodbam, večjim od življenja samega, je za Langovo Velika riba predvsem ljubezenska zgodba. "Želela sem, da občinstvo takoj razume, da sta po 40 letih Edward in Sandra še vedno noro zaljubljena, da ta ženska, ki je z nogami trdno na tleh, uresničuje vse njegove fantazije. Sandra je čudovit lik. Svet sprejema tak, kakršen je."

Helena Bonham Carter pa igra Jenny. Jenny živi v hiši z ducatom muc. Vse je med snemanjem nadzirala Siena Philips, ki se v Alabami ukvarja s šolanjem živali. "Kontrolirati mačke je nekaj povsem drugega kot kontrolirati pse," razlaga. "Mačke se požvižgajo na besedo ne. Zato sem morala hišo napolniti z mucami, ki rade - ne da bi jim to ukazal - ležijo, se sprehajajo, ipd. Imeli smo tudi muco, ki se ji rado utrga, a je nismo uporabili."

Za prizor, v katerem Edward reši psa iz goreče hiše, je Burton hotel bernardinca. "To se mi zdi res smešno - rešiti psa reševalca," dodaja Siena. "Kakorkoli že, dobila sem šestmesečno psičko Revo, ki je že tehtala 25 kilogramov. Edward jo iz hiše prinese kot dojenčka v naročju, ležečo na hrbtu. Revo sem nosila povsod s seboj in prav kmalu se je znala crkljati kot otrok. To je za psa zelo nenavadno in ko smo posneli prizor, je storila natanko to, kar smo hoteli."

O igralcih

Ewan McGregor (Edward v mladih letih) je nastopil v Dol z ljubeznijo, Mladi Adam, Lipstick on Your Collar, Being Human, Plitkem grobu, Odštekanem življenju, Urgenci, Žametnih nočeh, The Pillow Book, Trainspottingu, Emmi, Brassed Off, Nightwatch, The Serpent's Kiss, Swimming with Fishes, Little Voice, Vojni zvezd: Grozeči prikazni ter Vojni zvezd: napadu klonov, Moulin Rougu in Sestreljenem črnem jastrebu.

Leta 1998 je ustanovil Natural Nylon s prijatelji, kot so Jude Law, Sadie Frost, Jonny Lee Miller in Sean Pertwee. McGregor je bil v okviru firme koproducent Nore.

Albert Finney (Edward v zrelih letih) je bil v svoji štiridesetletni karieri petrakt nominiran za oskarja: za Toma Jonesa, Umor na Orient Expressu, Garderoberja, Pod vulkanom in Erin Brockovich. Zlati globus je prejel za Scrooge in Erin Brockovich, zlati globus in emmyja za nastop v The Gathering Storm, na Berlinskem festivalu nagrado za najboljšega igralca za nastop v Garderoberju ter na Beneškem za Toma Jonesa. Za zlati globus je bil nominiran za nastope v Pod vulkanom, Garderoberju in Shoot the Moon.

Debitiral je v manjši vlogi ob Laurencu Olivierju v The Entertainer. Med njegovimi filmi so še Millerjevo križišče, Zajtrk prvakov, Saturday Night, Sunday Morning, Annie, The Playboys, Rich in Love, Washington Square, The Run of the Country, The Browning Version, Orphans, Wolfen, Charlie Bubbles, Two for the Road in Simpatico. Ogromno je nastopal tudi v gledališču.

Jessica Lange (Sandra) je dobila oskarja za stransko vlogo v filmu Tootsie in oskarja za glavno vlogo v filmu Modro nebo. Posnela je še filme Tisoč akrov, Tramvaj Poželjenje (tv film), Zbogom, sinko, Rt strahu, Mačka na vroči pločevinasti strehi (tv film), Poštar zvoni samo dvakrat, A Century of Women (tv nadaljevanka), Night And The City, O Pioneers (tv film), Don't Come Knockin', Masked And Anonymous, Normal, Prozac Nation, Titus, Stories from My Childhood (tv nadaljevanka), Cousin Bette, Hush, Rob Roy, Med Don't Leave, Music Box, Everybody's All-American, Far North, Crimes of the Heart, Sweet Dreams, Frances, Country, Best Little Girl In The World (tv film), How to Beat the High C$st of Living, King Kong.

O režiserju

Tim Burton je posnel filme Planet opic, Brezglavi jezdec, Vincent (animirani poklon Vincentu Priceu), Frankenweenie (kratki film), Pee Wee's Big Adventure, Batman, Batman se vrača, Beetlejuice, Edward Škarjeroki, Ed Wood, Predbožična mora in Mars napada.

Bil je producent Cabin Boy, Batmana za vse čase, James and the Giant Peach. V vlogi producenta bo tudi pri filmih Cold Shelter in The Corps Bride. Trenutno se pripravlja na režijo Charlie and the Chocolat Factory. Bil je izvršni producent Lost in Oz, za katerega je napisal tudi scenarij za pilotsko epizodo. Napisal je tudi scenarij za nadaljevanko Point Blank in za film Časovni stroj oblikoval Morloke.

Izdal je otroško knjigo v svojimi risbami za film Predbožična mora. Njegovo drugo knjigo risb in rimanih verzov The Melancholy Death of Oyster Boy & Other Story je The New York Times pohvalil za posredovanje bolečine odraščujočega outsiderja.