Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Večno sonce brezmadežnega uma

ljubezenska ZF drama
Nekaterih ljubezni ne gre pozabiti!
Na sporedu od: 23.12.2004, Kolosej Ljubljana
1h 48min / 108min
Leto: 2004
Država: ZDA
Scenarij: Charlie Kaufman, Michel Gondry
Režija: Michel Gondry
Joel (Jim Carrey) izve, da si je njegova nedavna ljubezen Clementine, dala izbrisati vse spomine na njuno zvezo. Tudi sam se odloči za ta postopek, toda kmalu ugotovi, da bi nekatere spomine vendarle rad obdržal. Prične se nenavadno popotovanje po njegovih možganih, kjer se meje med spomini in domišljijo kmalu porušijo.

Zgodba

V celovecercu Vecno sonce brezmadežnega uma, ki ga je režiral Michel Gondry po izvirnem scenariju oskarjevega nominiranca Charlieja Kaufmana (Adaptation), v glavni vlogi navdušuje Jim Carrey. Dvakratni dobitnik zlatega globusa je v družbi trikratne oskarjeve nominiranke Kate Winslet, igralsko zasedbo pa sestavljajo še Kirsten Dunst (Spider-Man), Tom Wilkinson (nominacija za oskarja za vlogo v filmu In the Bedroom), Mark Ruffalo (You Can Count on Me) in Elijah Wood (The Lord of the Rings).

Joel (Jim Carrey) z osuplostjo spozna, da si je njegova punca Clementine (Kate Winslet) izbrisala spomin na njuno burno razmerje. Iz obupa poišce izumitelja postopka dr. Howarda Mierzwiaka (Tom Wilkinson) in si še on izbriše spomin nanjo. Toda med postopkom zacne ponovno odkrivati svojo naklonjenost do Clementine, zato skuša izbris prekiniti. Medtem ko ga dr. Mierzwiak in njegova ekipa (Kirsten Dunst, Mark Ruffalo, Elijah Wood) preganjajo po labirintu spominov, postane jasno, da Clementine ne bo moc izbiti iz njegove glave.

O produkciji

Pred nekaj leti je režiser Michel Gondry v Londonu vecerjal s prijateljem in umetnikom Pierreom Bismuthom. Ta mu je dal izzivalno iztocnico: kaj bi storil, ce bi po pošti prejel sporocilo, da ga je nekdo izbrisal iz spomina in da z njim ne sme vec vzpostaviti stika? Približno istocasno je Gondry prebral Kaufmanov scenarij za film Being John Malkovich, ter si takoj zaželel skupnega projekta. V Gondryjevih priljubljenih spotih in Kaufmanovih od realnosti odmaknjenih scenarijih ni prostora za obicajnost. Gondry pravi, da ga scenaristovo delo navdihuje. "Kmalu sem imel povsem drugacno zamisel glede tega filma. V ospredje so stopili spomini. Ljudje smo spomini in spomini vplivajo na naša življenja. Ce jih izgubimo - pred smrtjo - je tragicno."

Igralska zasedba

Jim Carrey (Joel Barish) se je že pri 15 letih dokazoval kot odlicen komik v številnih kanadskih klubih za stand-up komedijo. Štiri leta kasneje se je odpravil v Ameriko in redno nastopal v Mitzi Shore's Comedy Store, kjer je navdušil legendo komedije Rodneyja Dangerfielda, ki ga je povabil na svojo turnejo. To je bila za Carreyja enosmerna vozovnica v svet igralstva. Predstavil se je v NBC-jevi seriji The Duck Factory, kmalu pa je odigral glavno vlogo v celovecercu Howarda Storma Once Bitten.

Svoje zgodnejše filmske vloge je odigral v celovecercu Francisa Forda Coppole Peggy Sue Got Married, Juliena Templea Earth Girls Are Easy in Buddyja Van Horna The Dead Pool. V zgodnjih 90-ih je nastopal v televizijski seriji In Living Color (Fox Network). Novembra 1991 se je premierno zavrtela njegova oddaja Jim Carrey's Unnatural Act režiserja Michaela Frencha in navdušila kritike. Sledila je Foxova drama Doing Time on Maple Drive Kena Olina. Leta 1994 se je na filmskem platnu dokoncno uveljavil z glavno vlogo v komediji Toma Shadyaca Ace Ventura, Pet Detective. Še istega leta je navdušil v veliki uspešnici Charlesa Russella The Mask (nominacija za zlati globus) in Petra ter Bobbyja Farrellyja Dumb and Dumber. Leto kasneje je zaigral v uspešnici Joela Schumacherja Batman Forever, v glavni vlogi pa se je ponovno dokazal v komediji Stevea Oedekerka Ace Ventura: When Nature Calls. Zabaval je še v komediji Bena Stillerja The Cable Guy, ter ponovno sodeloval s Tomom Shadyacom pri projektu Liar Liar (nominacija za zlati globus). Leta 1997 mu je NATO/ShoWest dodelil nagrado najboljšega komedijanta leta. Celovecerec Petra Weira The Truman Show mu je prinesel zlati globus za najboljšega dramskega igralca. Že naslednje leto je prejel še zlati globus za najboljšega igralca v mjuziklu ali komediji za vlogo v mojstrovini Milosa Formana Man on the Moon. Leta 2000 je znova zaigral za režiserja Petra in Bobbyja Farrellyja v celovecercu Me, Myself & Irene in si prislužil MTV-jevo filmsko nagrado za najboljšo vlogo v komediji. V tem letu ga je NATO/ShoWest izbral za najboljšega zvezdnika leta, z vlogo v celovecercu Rona Howarda Dr. Seuss' How the Grinch Stole Christmas pa si je priigral MTV-jevo filmsko nagrado za najboljšega podleža, nagrado People's Choice in peto nominacijo za zlati globus.

Leta 2001 je prišla vloga v filmu Franka Darabonta The Majestic, dve leti kasneje pa posnel svoj doslej najuspešnejši film Bruce Almighty, znova s Tomom Shadyacom. Trenutno snema težko pricakovan film Lemony Snicket's 'A Series of Unfortunate Events', ki ga po knjižni predlogi (Daniel Handler) režira Brad Silberling. Med njegove naslednje projekte sodijo še animirani film Tima Johnsona Over the Hedge, za katerega bo posodil svoj glas, ter celovecerca Fun with Dick and Jane Deana Parisota in The Six Million Dollar Todda Phillipsa.

Kate Winslet (Clementine Kruczynski) si je priigrala tri nominacije za oskarja (najmlajša veckratna nominiranka) ter zlati globus in sicer z vlogami v celovecercih Sense and Sensibility Anga Leeja, Iris Richarda Eyrea in Titanic Jamesa Camerona.

Že pri 13 letih je odigrala svojo prvo televizijsko vlogo. Štiri leta kasneje je doživela mednaroden uspeh z glavno vlogo v filmu Petra Jacksona Heavenly Creatures. Celovecerec Sense and Sensibility, v katerem je zaigrala ob Emmi Thompson, ji je prinesel nagradi BAFTA in Screen Actors Guild. Sledila sta film Michaela Winterbottoma Jude in Kennetha Branagha Hamlet. Z vlogo v epskem celovecercu Titanic (ob Leonardu DiCapriu) si je ob nominaciji za oskarja in zlati globus med drugim priigrala še nominacijo za nagrado Screen Actors Guild. Zatem je posnela celovecerec Gilliesa Mackinnona Hideous Kinky, Jane Campion Holy Smoke, Philipa Kaufmana Quills (nominacija za nagrado Screen Actors Guild), Michaela Apteda Enigma, ter Alana Parkerja The Life of David Gale. Za vlogo v filmu Iris je prejela nagrado pri Los Angeles Film Critics Association. Kmalu jo bomo ob Johnnyju Deppu in Dustinu Hoffmanu videli v celovecercu Marca Forsterja J.M. Barrie's Neverland.

Kirsten Dunst (Mary) je že s tremi leti zacela nastopati v televizijskih reklamah, na velikem platnu pa se je prvic pojavila v filmu Woodyja Allena "Oedipus Wrecks" iz serije filmov New York Stories. Ob Tomu Cruiseu in Bradu Pittu je zaigrala v celovecercu Neila Jordana Interview with the Vampire: The Vampire Chronicles, ter prejela nominacijo za zlati globus, MTV-jevo filmsko nagrado za najboljšo novinko in nagrado Saturn za najboljšo mlado igralko. Pohvali se tudi z nagrado Boston Society of Film Critics za najboljšo stransko igralko, ne samo v že omenjenem filmu temvec tudi v filmu Gillian Armstrong Little Women.

Med njene zgodnejše filme sodijo Jumanji Joea Johnstona, Mother Night Keitha Gordona in Wag the Dog Barryja Levinsona. Gostovala je v NBC-jevi nanizanki ER , ter zaigrala v televizijskih filmih The Devil's Arithmetic Donne Deitch, Tower of Terror D.J.-a MacHalea, Fifteen and Pregnant Sama Pillsburyja in Ruby Ridge: An American Tragedy Rogerja Younga. V tem casu je posnela celovecerce Small Soldiers Joea Danteja, The Virgin Suicides Sofie Coppole in Bring It On Peytona Reeda. Odigrala je vlogo Marion Davies v filmu The Cat's Meow Petra Bogdanovicha in se dokazala v celovecercu Crazy/Beautiful Johna Stockwella. Za vlogo Mary Jane Watson v uspešnici Sama Raimija Spider-Man je prejela dve MTV-jevi filmski nagradi (za najboljšo igralko in najboljši poljub), kmalu pa jo bomo videli tudi v drugem delu. Pred kratkim je zaigrala še v filmu Eda Solomona Levity (ob Billyju Bobu Thorntonu) in Mikea Newella Mona Lisa Smile (ob Julii Roberts, Julii Stiles in Maggie Gyllenhaal). Posnela je tudi že film Richarda Loncrainea Wimbledon (ob Paulu Bettanyju), njen naslednji projekt pa je celovecerec Camerona Crowea Elizabethtown.

Igralec/režiser/producent/scenarist Mark Ruffalo (Stan) je za vlogo v uspešnici Kennetha Lonergana You Can Count on Me prejel nominacijo za nagrado Independent Spirit, nagrado New Generation pri Los Angeles Film Critics Association ter nagrado za najboljšega igralca na filmskem festivalu v Montrealu leta 2000. Kot koscenarist se je izkazal pri neodvisnem celovecercu Michaela Hackerja The Destiny of Marty Fine (2. mesto na filmskem festivalu Slamdance leta 1995), kot režiser pa se je podpisal pod številne igre, med katere sodi tudi Margaret (2001).

Svojo prvo gledališko vlogo je odigral v igri Avenue A v nebroadwayskem gledališcu The Cast. Nastopil je v številnih igrah Justina Tannerja, tudi v Still Life with Vacuum Salesman in Tent Show in kasneje v igri Jamesa Lapinea The Moment When. Z vlogo v kriticno odlicno sprejeti nebroadwayski igri This is Our Youth, ki jo je napisal Kenneth Lonergan, si je priigral nagrado Lucille Lortel za najboljšega igralca. Njegovo delo je bilo poplacano tudi z nagradama Dramalogue in Theater World.

Ruffalo je med drugim zaigral v filmu Anga Leeja Ride with the Devil, Roda Lurieja The Last Castle (ob Robertu Redfordu), Johna Wooja Windtalkers (ob Nicolasu Cageu), Austin Chick xx/xy, Isabel Coixet My Life Without Me (ob Sarah Polley), Jane Campion In the Cut (ob Meg Ryan) in prihajajocem celovecercu Garyja Winicka 13 Going on 30 (ob Jennifer Garner). Kmalu ga bomo ob Lauri Dern, Petru Krauseu in Naomi Watts videli v neodvisnem celovecercu Johna Currana We Don't Live Here Anymore, pri katerem se je izkazal tudi kot izvršni producent, ter ob Tomu Cruiseu in Jamie Foxx v filmu Michaela Manna Collateral.

Elijah Wood (Patrick) je požel svetovno slavo z vlogo Froda Bagginsa v epski trilogiji Petra Jacksona, posneti po knjižni predlogi J.R.R.-a Tolkiena The Lord of the Rings (The Fellowship of the Ring, The Two Towers in The Return of the King).

Filmske navdušence je opozoril že z vlogama v filmih Internal Affairs Mikea Figgisa in Avalon Barryja Levinsona. Kmalu je odigral glavne vloge v celovecercu Mary Agnes Donoghue Paradise (ob Thori Birch), Richarda Donnerja Radio Flyer, Stevea Minerja Forever Young, Stephena Sommersa The Adventures of Huck Finn ter Josepha Rubena The Good Son (ob Macaulayju Culkinu). Njegovo televizijsko delo vkljucuje vlogo Artfula Dodgerja v filmu Tonyja Billa Oliver Twist, pa tudi v filmih Dayo Michaela Schultza in Child in the Night Mikea Robea. Leta 1994 ga je NATO/ShoWest izbral za mladega zvezdnika leta.

Kasneje je odigral še številne filmske vloge, med drugim v filmu Roba Reinerja North, Jona Avneta The War, Alana Shapira Flipper, Anga Leeja The Ice Storm, Mimi Leder Deep Impact, Roberta Rodrigueza The Faculty in Spy Kids 3-D: Game Over, Jamesa Tobacka Black and White, Martina Duffyja The Bumblebee Flies Anyway, Edwarda Burnsa Ash Wednesday in Jeffreyja Porterja All I Want, ter posodil glas v animiranem celovecercu Glenna Chaike The Adventures of Tom Thumb and Thumbelina. Caka ga snemanje filma Lexi Alexander Hooligans, slišali pa ga bomo lahko tudi v animiranem filmu Georgea Millerja Happy Feet.

Tom Wilkinson (dr. Howard Mierzwiak) si je z vlogo v celovecercu Todda Fielda In the Bedroom (ob Sissy Spacek) prislužil nominaciji za oskarja in nagrado SAG, ter nagradi New York Film Critics Circle in Independent Spirit za najboljšega igralca.

Odigral je glavni vlogi v igrah Peer Gynt in Henry V, nastopil pa je tudi v produkcijah Three Sisters, Uncle Vanya, Julius Caesar, Hamlet, The Merchant of Venice, The Crucible in As You Like It. Njegovi prvi filmi so Wetherby Davida Harea, In the Name of the Father Jima Sheridana, Priest Antonie Bird in Sense and Sensibility Anga Leeja. Mednarodno je zaslovel z vlogo v celovecercu Petra Cattenea The Full Monty, ki mu je prinesla nagrado BAFTA za najboljšega stranskega igralca. Nato je zaigral še v filmu Briana Gilberta Wilde, Sandre Goldbacher The Governess, Bretta Ratnerja Rush Hour, Johna Maddena Shakespeare in Love (nominiran za nagrado BAFTA), Anga Leeja Ride with the Devil, Rolanda Emmericha The Patriot, Gila Jungerja Black Knight in prihajajocem If Only, Oliverja Parkerja The Importance of Being Earnest ter Petra Webberja Girl with a Pearl Earring. Na velikem platnu se bo kmalu pojavil v filmu Stage Beauty Richarda Eyrea, A Way Through the Woods Juliana Fellowesa, Piccadilly Jim Johna McKayja, White on White Rogerja Spottiswoodea in A Good Woman Michaela Barkerja. Pred kratkim je prejel nominacijjo za emmyja za vlogo v HBO-jevem filmu Jane Anderson Normal.

Filmska ekipa

Michel Gondry (režija, zgodba)
Je nazadnje režiral film Human Nature po scenariju Charlieja Kaufmana, v katerem so zaigrali Patricia Arquette, Tim Robbins in Rhys Ifans. Pred tem je navduševal z glasbenimi spoti in reklamami. Oktobra 2003 je izšla DVD kompilacija The Work of Director Michel Gondry, ki vkljucuje tudi njegovo biografijo I've Been 12 Forever. Priložena je zbirka njegovih zgodb, risb in fotografij. Med njegove zadnje uspešnejše glasbene spote sodita "Fell in Love with a Girl" skupine White Stripes in "Walkie Talkie Man" skupine Steriogram. Eden izmed njegovih prvih reklamnih spotov, "Drugstore" za Levi's (1994) mu je prinesel nagrado Lion D'Or v Cannesu in je naveden v Guinnessovi knjigi rekordov kot najveckrat nagrajeni reklamni spot. Spot za Levi's "Mermaids" je pobral drugo nagrado na festivalu Clio ter tretjo nagrado v Cannesu; spot za Smirnoff "Smarienburg" pa prvo nagrado tako v Cannesu kot na festivalu Clio. Med drugim je režiral tudi spote za Gap.

Že med študijem grafike na Umetnostni akademiji v Franciji je režiral glasbene spote za skupino Oui Oui (v kateri je bil bobnar). Leta 1993 je srecal pevko Björk, s katero je posnel spot "Human Behavior", ki je prejel vse najvecje glasbene nagrade. Režiral je še 5 Björkinih spotov, med katerimi sta tudi "Joga" in "Bachelorette." Sodeloval je z mnogimi izvajalci, tudi s skupinami Rolling Stones, White Stripes, Chemical Brothers, Foo Fighters, Massive Attack, Cibo Matto in Radiohead, ter Kylie Minogue.

Charlie Kaufman (scenarij, zgodba, produkcija)
Je napisal scenarij že za Gondryjev zadnji celovecerec Human Nature. Dvakrat je bil nominiran za oskarja in sicer v kategoriji za izvirni scenarij s filmom Being John Malkovich in skupaj z bratom dvojckom Donaldom Kaufmanom v kategoriji scenarij po predlogi s filmom Adaptation. Pri obeh je sodeloval z režiserjem Spikeom Jonzeom in tako bo tudi pri njegovem naslednjem projektu. Kaufman je po knjižni predlogi Chucka Barrisa napisal scenarij za režiserski prvenec Georgea Clooneyja Confessions of a Dangerous Mind.

Komentarji

20.10. 2004 ob 23:01 zvezdica

Film je kar zanimiv, ceprav sem bila do vsega konca totalno zmedena kaj je resnicno in kaj so sanje.. Ceprav ima glavno vlogo Jim Carey in bi clovek pricakoval komedijo, to ni njegova tipicna komedija (ala Ace Ventura)..ampak zares pravcata drama. Vsekakor nekaj, cesar nisem bila navajena pri temu igralcu. Osvezujoce.

— Kat
21.10. 2004 ob 1:11 zvezdica

Zelo luštn film. Taka, mal romantično komična drama ampak še vseen gut zadevca. Se človk kr vpraša če nm kdo res kej tazga ne počne a :)

— Bogo
23.10. 2004 ob 23:29

Film je res dober, zgodba ima vzporednice s Total Recall... Škoda, da pride v SLO (vsaj na velika platna) šele decembra... Zakaj?

— CdeS
4.11. 2004 ob 17:23

edenn izmed boljših filmov zadnjega časa, definitivno vreden ogleda, primeren tudi za tiste, ki jim careyja drugače ne prebavljajo

— gut
6.11. 2004 ob 21:57 zvezdica

...v današnji dobi komercialnih in časa potratnih filmov... Presenetilo me je vse, od igralcev, kamere, do dialoga. Poleg tega ti da marsikaj misliti, kar je redkost med današnjimi filmi. Priporočam!

— Bojči
14.11. 2004 ob 20:02

super film. sam mal nenavadno ker jim c. igra resnga cloveka.

— u
22.11. 2004 ob 15:01 zvezdica

Moja prva reakcija, ko sm vidla da igra Jim Carrey, je bla: „O ful dobr, to bo zihr za smejat.” Čeprav se mi nekak ni poklaplal s samim naslovom. Na začetku mi je blo kr zanimiv. Všeč mi je bil način, kako se s punco spoznata...bi blo fajn nekoga tko spoznat. Vsekakor ne bi blo vsakdanje. Drugač mi je bla pa Kate Winslet na prvi pogled čist nepoznana...sploh s svojo frizuro in barvo las. Se tud vid, da se je punca res znebila odvečnih kilogramov po porodu. Pohvalno! Najbl me je šokirala nespametnost ljudi, ki so brisal Jimu spomin. Če bi bla jst na njegovem mestu in bi vedla, kako ravnajo z mano in kaj počnejo okol mene...ne vem kaj bi nardila :-D Sicer kakor v realnem življenju tudi v filmu, zaradi površnosti nastanejo neprijetne posledice. Najhujš pa je gledat, kako se Jim na sredi procesa brisanja spomina, odloč, da je (Kate) sploh noče pozabt...prov zanimivo je, kako se oba znajdeta v Jimovih spominih. Film je ubistvu ves čas zelo žalosten in včasih ko si zaželiš, da bi nekoga rad zbrisal iz spomina in ugotoviš, da tega ne moreš, se pri tem filmu spomniš, da je mogoče tako res najbolje. Lp. P.S.: Ko ga boste šli gledat, poskrbite da niste dobre volje. Če ste, po filmu, zagotovo ne boste več.

— Misolovka
23.11. 2004 ob 17:27 zvezdica

V tem filmu Jim Carrey skoraj ne pride do tipičnega izraza na obrazu. To priložnost dobi le za nekaj sekund, ko beži pred brisanjem spomina. Rekel bi, da je to eden najboljših celovečercev (ali kar najboljši), v katerih nastopa Carrey. Obravnava nerodna razmerja po ločitvi parov, ki pogosto enega ali drugega pahnejo v obup. V tej predstavi so na robu obupa prav vsi, morda celo gledalci. Ni naključje (je pa zgovorno), da je bil film predvajan tudi na Liffu.

— matej
25.11. 2004 ob 14:58 zvezdica

predvsem težek film, ki te prisili, da si z možgani 100% pri vsebini, drugače se izgubiš v dogajanju. nekaj novega, nenavadnega, še ne videnega. poglejte in presodite sami ;)

— e-girl
30.11. 2004 ob 10:28

Pričakovala sem slabši film in bila sem prijetno presenečena. Čisto drugi žanr, kot smo jih ponavadi vajeni pri Jim-u. Všeč sta mi bila tako film kot zgodba... saj te popelje v nek dream world. Priporočam ogled.

— Sweety
5.12. 2004 ob 22:37 zvezdica

Ena najboljših stvari pr temu filmu je sigurn njegov soundtrack. Glasba te ful not potegne. Kljub tok znani,"mainstream" zasedbi maš občutek, da gre za dokaj neodvisno produkcijo. Res ful všečen, nevsiljiv in lep film. Eden najboljših, če ne celo najboljši kar jih je letos pršlo v koloseja.

— borčy
7.12. 2004 ob 14:02

definitivno najboljsi film kar jih je letos prislo h nam...

— rochben
10.12. 2004 ob 14:14

najboljši film v 2004 in zagotovo najboljša vloga jima carreya

— homewrecker
24.12. 2004 ob 23:14 zvezdica

Samo za pare, ki so jim vzeli spomine. Eternal Sunshine of the Spotless Mind, ali če hočete, Vanilla Sky 2, ali še boljše, Total Recall 3, ali najboljše, Paycheck 4, no ja, Being John Malkovich 5, se vseskozi nesramno poigrava z gledalčevo percepcijo dogajanja. Z gledalčevim dojemanjem zgodbe, ki je, ki je ni, ki bo in ki ne bo. Tukaj je namreč poba, nesrečni Joel Barish (Jim Carrey), ki nekega dne ugotovi, da ga je punca Clementine Kruczynski (Kate Winslet) pozabila. Ga izbrisala iz spomina. Ga vzela iz svoje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. In to ne kar tako, marveč s pomočjo posebne firme, ki svojim poskusnim zajčkom zbriše spomin. To našega Joela seveda šokira, zato vrne udarec in se še sam priklopi na mašino za erase. Na mašino, ki mu sistematično briše Clementino Kruczynski. Ki mu jemlje spomine, ljubezen in preteklost. Okej, toda kaj, ko se premisli. Ko mu podzavest ne da miru. Ko ga zdela alter ego. Ko svoje spomine noče poslati v franže. Ko se upre in začne dvoboj. Bitko v lastni glavi. Bitko za spomine, za preteklost in za svojo bejbo. In gledalec mora na potovanje. V njegovo otroštvo, na sneg, v gozd in v avto. Povsod tja, kamor sta šla s Clementino. Povsod tja, kamor ni mogel niti John Malkovich, kaj šele Tom Cruise, ki je v mojstrovini Vanilla Sky počel popolnoma iste reči. Se ukvarjal s popolnoma identičnimi težavami. Kot Ben Affleck v polomiji Paycheck in Arnold Schwarzenegger v klasiki Total Recall. In le zakaj bi po vseh teh filmih, kjer se moramo voziti po možganih glavnih igralcev, še enkrat skočili v glavo nekoga, ki se znova povsem zaman trudi, da bo končno le dobil svojega prvega oskarja. Ali ne bi bilo enkrat fino skočiti v glavo, ki ne bi imela spominov in bi živela samo za trenutek filma Scanners, za trenutek, kjer bi jo razneslo na tisoč kosov?

— iztok gartner
26.12. 2004 ob 18:30

Kr uredu muvi!

— Cornellia
28.12. 2004 ob 18:52 zvezdica

Res posrečen film, si ne bi mislila, da zna Jim Carey igrati v tako resni vlogi. Film te prisili, da razmišljaš o njem, tudi ko je konec in potem s prijateljicami debatiraš, katera je več razumela. Mislim, da bi morala film večkrat videti, da bi ga totalno dojela. Sicer pa mogoče ne bi bilo tako slabo, da bi to podjetje obstajalo v resnici..;)

— Americana
29.12. 2004 ob 9:31 zvezdica

Film je sicer v realnosti skoraj nemogoč, vendar ogled priporočam vsem, ki so bili kdaj ranjeni v ljubezni in si ali so si močno želeli pozabiti nekoga. Res, da v tistem obdobju misel na le-to osebo boli, vendar ne pozabite, da so boste vedno ohranili le lepe spomine, vse grdo pa dokaj kmalu pozabili. To je tudi sporočilo filma. Tako kot ne moremo živeti brez sanj, tudi brez spominov ne gre. Priporočljivo za vse, ki so bili ranjeni - torej skoraj za vse:))

— Sonce
30.12. 2004 ob 14:51

Film je tok bedn da ni za živet. Drug film od Jima k je popolna bedarija. Film sploh smisla nima na začetko vsaj veš kaj se dogaja pol pa več blage veze nimaš. Ko sm gledu film sm si mislu kdo je zdej neumn jst k ne kapiram al pa ta tip k ga je posnel. Film je bedn in se ne splača dajat 1000sit za tako bedarijo

— TONZY
4.1. 2005 ob 12:35

bravo kolosej tudi v mnozici popolnoma neumnih filmov vam uspe kupiti kaksen dober gledljiv film. upam le, da nakup filma le ni bil pogojen z glavnim igralcem, ki bo najbrz pripeljal marsikoga v dvorano (hmm in jo bo tudi predcasno najbrz zapustil, ker bo razocaran nad resnostjo glavnega igralca) VSE POHVALE

— stojan
10.1. 2005 ob 17:06

je dober film toda ne preveč podrobno gledat. če po 15 minutah ugotoviš v čemu je trik, ti postane dolgčas. sem pa zelo užival v filmu. mi je všeč zgodba, le da je malo predvidljiva.

— regrat
12.1. 2005 ob 10:31 zvezdica

V dvorano, kjer so vrteli ta film sem zašla po naključju. (Ker nisem vedela, kaj naj izberem. med vso hollywoodsko ceneno 'bleščavo') Čez dva dni sem se vrnila. Navdušena, presunjena, željna to mojstrovino pokazati še nekomu. Ni izključeno, da me bo pot tja zanesla tudi tretjič. Brala sem druge komentarje... njah... Na domači strani filma so vsaj čustveni komentarji. Film je več kot odličen in je čisto po krivem spolzel skozi (skorumpirano) slovensko propagando. Nikjer se ga ne omenja, nihče o njem ne govori... Čudno. Končno film, kjer so prikazane resnične misli, in dejanja partnerskega življenja... Film, po katerem odhajaš iz kina z bolečimi občutki in spoznanji. Film, pri katerem ugotoviš, kako zelo te včasih zanese, in kako se včasih trudiš, da bi si izbrisal del spomina. Film, ki te spomni, da ima vsaka stvar poleg črne, tudi svojo belo plat (in obratno). TOPLO PRIPOROČAM!

— majcha
13.1. 2005 ob 21:22 zvezdica

Nekega dne sem prebral spored in se odločil gledati film biti john malkovich. To je bila nora odločitev, ki jo še vedno sam pri sebi podpiram. Filozofsko življensko in inovativno divjanje po čudnih podobah me je navdušilo. Gledal sem tudi Adaptacijo, gledal tudi kaj drugega (vsem predlagam film The Big Kohuna. Mogoče je res, da je to film za malo vzvišeno nadute, a hkrati da veliko prav vsem, ki želijo misliti ob gledanju filma. In zdaj sem šel gledat povsem običajen film. To ni film po katerem se sprehajaš po celebrity celebral teorijah in hudih dilemah o svoji identiteti. To je film o ljubezni in kaj dela s tabo. Mogoče gre tudi za celebrity-celebral identiteto že pri samem čustvu ljubezni, mogoče... A film je bil običajen. Namreč vsi liki so bili veliko bolj znani našemu prostoru, meni in vse je bilo veliko lepše in delovalo kot Čokolino za odraslega otroka. Tako sem srkal zgodbo, da sem kaj hitro ugotovil, kaj mi manjka ob sebi. Nekdo, ki bi z mano gledal in razpravljal o tem filmu, ko ga bo konec. Igralca namreč z dobrimi dialogi in izvedbo rineta vse v vrtinec iskrene majhne ljubezni nadmožganskih razsežnosti. Po domače povedano nobena ladja ne potone ob ljubezni, nobena usoda se ne upogne zaradi ljubezni, celo tla se ne tresejo. Le dva z čudnimi muhami sta našla sebe in skušata z dveh nerodnih vej v čimkrajšem času narediti iz sebe butaro brez da bi se zlomila. Na koncu ugotovita, da je bolj pametno namesto v napeto vrv investirat v bolj upogljivo in strpno vejevje. Ljubezen je prijateljstvo, prijateljstvo je ljubezen, spolnost so pa le sanje o cvetočih začetkih? Po tem filmu je celo v prijateljstvu bremadežni sonček. V ljubezni je že poezija pozabljanja, odpuščanja.

— zeleni jurček
17.1. 2005 ob 15:20 zvezdica

Eden boljših filmov v zadnjem času, v katerem je Jim Carrey dokazal, da je mnogo več kot le "komedijant", Kate Winslet pa je s svojo odličnostjo dodala poseben čar. Čeprav me je navdušila sama zgodba in realizacija "spominskega potovanja", pa me je najbolj fascinirala ravno izvrstno odigrana ljubezen Clementine in Joela; čeprav le spomin, resničnejša od realnosti. In nauk: tudi slabi spomini so spomini in vsi spomini so dobri spomini.

— Katja
22.2. 2005 ob 14:10 zvezdica

Ljubezen je zelo relativna in spremenljiva stvar. Včasih je lahko nekaj najlepšega na tem svetu, spet drugič lahko tako zelo boli, da življenju vzame ves smisel. In na žalost, ali pa tudi na srečo, za neuslišano ljubezen ne obstaja zdravila ali tablete, ki bi pregnala simptome nelagodja, tako da bi pozabili na vse negativne stvari, ki jih je nesrečna ljubezen prinesla. Da tako trpljenje vendarle ni tako slaba stvar in da je to pač zgolj eden od številnih naravnih procesov, ki se mu človek ne more izogniti, se lahko prepričamo v filmu Večno sonce brezmadežnega uma. Kot se za vedno provokativnega scenarista Charlieja Kaufmana (Biti John Malkovich, Izpovedi nevarnega uma, Prilagajanje) spodobi, je tudi Večno sonce brezmadežnega uma zelo nenavaden in deloma tudi zelo težko doumljiv film, ki vso veličino svoje zgodbe razkrije zgolj ob pozornem spremljanju in poglobljenem razmišljanju. To pač ni eden tistih filmov, kjer bi se usedli in čakali, da se zgodba in ves njen pomen izpiše od A do Ž, temveč lahko morala zgodbe vsakomur pomeni nekaj drugega, odvisno predvsem od osebnega pogleda na življenje in ljubezen. Film tako nima zgolj ene končne resnice, temveč vedno obstaja še kakšna alternativna razlaga vsega videnega, pa vendar lahko iz zgodbe izluščimo nekaj najbolj očitnih sporočil. Prvo je zagotovo to, da se spominov na ljubezen nikoli ne da povsem izbrisati, tudi če bi bilo kaj takega možno v teoriji. Resnična ljubezen je namreč preveč kompleksna in zajema ogromno čustvenih aspektov našega življenja. Pravzaprav pa eliminacija spominov na neko ljubezen, četudi nesrečno, ni ravno pametna poteza, prvič zato, ker v vsaki ljubezni tiči tudi nekaj lepega, česar se radi spominjamo, kot drugo bi pri takem postopku vedno obstajala možnost zlorabe (kar se vidi iz zgodbe o psihiatru in njegovi asistentki), kot tretje pa se iz napak v preteklosti vedno tudi nekaj naučimo, četudi zgrda. Če bi tako na ljubezenski neuspeh preprosto pozabili, bi se vse skupaj spet lahko ponovilo (kot se zgodi tudi v filmu), kar bi pomenilo, da bi se vrteli v večnem krogu ljubezenskega trpljenja. Zelo zanimiva je privlačnost med obema glavnima junakoma, predvsem iz perspektive njune velike osebnostne razlike. On je bolj molčeč, čustveno zaprt in zadržan, ona pa je povsem spontana, odprta in vedno pripravljena na kak nov eksperiment, pa vendar se prav zaradi teh razlik na nek način dopolnjujeta. Vsaj v začetku, ko morda želita nekoliko spremeniti svoje življenje, toda bolj ko se poznata, bolj očitna so njuna nasprotja. Tista največja tragedija zgodbe je tako spoznanje, da sta se protagonista pravzaprav razšla zaradi prevelikih osebnostnih razlik, torej prav zaradi tega, kar ju je v začetku povezovalo. Je torej možen povsem nov in neobremenjen začetek? Zdi se, da ne, kajti glede na to, da se je njuno razmerje v drugo začelo skoraj na isti način, kot v prvo, lahko logično sklepamo, da se bo podobno tudi končalo. In kot je bilo omenjeno že prej, je njuna zveza razpadla, ker sta zasovražila bistvo drug drugega, to bistvo, ki ju definira, pa pač ni možno spremeniti. Pohvaliti velja predvsem pogumno toda pravilno izbiro igralcev, na čelu z Jimom Carreyem, ki s svojo mešanico tragične komičnosti dobro ujame nenavadno filmsko naracijo, presenetljivo odlični in karakterno izraziti pa sta tudi Kate Winslet in Kirsten Dunst. Večno sonce brezmadežnega uma tako poleg dokaza, da sodobni film ni nujno zgolj instant zabava in da še obstajajo odlične ideje za zgodbe, izpove predvsem to, da nesrečne ljubezni ne gre povsem izbrisati iz spomina, temveč se je iz nje potrebno nekaj naučiti, nato pa se je vredno spominjati predvsem lepih dogodkov in s tem dati tisti pravi in zasluženi smisel času našega življenja, ki smo ga delili z nekdaj ljubljeno osebo. Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
6.3. 2005 ob 17:31

edn najbolših filmov kar sm jih videu...neki posebnga je no:) men je ušeč:9

— nicker
6.3. 2005 ob 22:14

Zelo globok film. Ti da misliti. Priporočam!!

— vanja
5.9. 2005 ob 14:15

ej ta film ti tko udar na psiho stari, men je biu ful uredu..in pol k še nis navajen d je jim tak ej res te prov zadane..folk puglejte si sploh tisti ki radi vidte take mal drugačne filme..aajd

— tjaša
18.2. 2006 ob 12:55

js sm gledla film in moram priznati da nisem na začetku razumela čis nič. ampak pol ko se je zgodba začela odvijat.ej...super film. jim carey igra odlično, prav tako tudi kate winslet, kirsten dunst in elijah wood. jes res priporočam ta film vsem kr je zakon. še dolgo boste razmišljal o njem po tem ko ga boste vidl. glejte ga!

— romana

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.