Kolosej
Film distribucije Fivia

V iskanju dežele Nije

drama
Zakaj Peter Pan ni hotel odrasti?
Na sporedu od: 17.2.2005, Kolosej Ljubljana
1h 46min / 106min
Leto: 2004
Scenarij: David Magee po romanu Allan Kneeja
Režija: Marc Forster
Johnny Depp vam bo kot slavni otroški pisatelj F.M. Barrie razkril, zakaj Peter Pan nikoli ni želel odrasti... Eden izmed najresnejših kandidatov za marčevske oskarje!

Kako je nastal film?

Režiser Marc Forster (Bal smrti) je za svoje naslednje delo iskal nekaj zares magičnega. Tedaj mu je producent Richard Gladstein prinesel scenarij Davida Mageeja s pravljičnim in skrivnostnim naslovom V iskanju dežele Nije. Režiserja je zgodba takoj pritegnila, saj pripoveduje o okoliščinah in čustvih, ki so pripeljala do rojstva PETRA PANA, čarobne pripovedi, ki je prevzela in ganila milijone ljudi vseh starosti po vsem svetu.

V iskanju dežele Nije je našlo svoj navdih v resničnem prijateljstvu J. M. Barrieja z družino Llewelyn Davies, svojo neobrzdano energijo pa črpa iz iste teme, ki je Barriejevo igro Peter Pan naredila tako odmevno: čudo domišljije, nostalgijo po otroški nedolžnosti in hrepenenje, da bi zmogli verjeti v nekaj, kar je neskončno bolj privlačno od puste in nemalokrat krute vsakdanjosti.

"Svoj film sem videl kot zgodbo o moči človekove ustvarjalnosti, ki edina zmore popeljati ljudi v druge svetove, in o nikoli povsem potešeni človeški potrebi po iluziji, sanjah in prepričanjih, ki nas navdihujejo celo tedaj, ko se soočamo z najtežjimi življenjskimi tragedijami," pripoveduje režiser Forster. "Zame osebno je to pripoved o preobrazbeni moči domišljijskega - s pomočjo domišljije se lahko spremenimo v nekaj večjega, veličastnejšega, kakor smo, četudi nihče ne verjame v nas."

Film je vsekakor edinstvena priložnost združiti zelo intimno čustveno tragedijo posameznika z neobvladljivim izbruhom domišljije in ustvarjalnosti. Je zgodba, ki se bo dotaknila otroka v vseh nas, odraslih, hkrati pa marsikateremu otroku morda osvetlila strah vzbujajoče in velikokrat nerazumljeno odraščanje. Scenarij je priredba večkrat nagrajene gledališke igre Allana Kneeja "The Man Who Was Peter Pan" (Mož, ki je bil Peter Pan), namišljenih pogovorov med J. M. Barriejem in brati Llewelyn Davies. Producentka Nellie Bellflower je igro videla v okviru lokalne amaterske delovne skupine in takoj zakupila filmske pravice zanjo.

"Igra Allana Kneeja je neverjetno ganljiva zgodba o človeku, ki postane očetovska figura tujim dečkom, štirim bratom, in jih vodi skozi težko človeško tragedijo. Od nekdaj sem ljubila Petra Pana in ta igra je nekakšna odskočna deska za raziskovanje nastajanja Petra Pana in njegovih večnih univerzalnih tem," je prepričana ga. Bellflower. Ko je igro prinesla scenaristu Mageeju, se je ta takoj navdušil za zamisel, da jo priredi za film.

"Kot pisatelja me je prevzelo razmišljanje, kako življenje vsakega posameznika pogojuje umetnost, in obratno, kako umetnost izoblikuje naša življenja. Trdno verjamem v trditev, da se ustvarjalni ljudje oklepajo svojega otroštva veliko dlje kot drugi, morda ga nikoli povsem ne zapustijo, ob tem pa se vendar zavedamo trenutkov v življenju, ki so nam kot neznosno breme, in ki se jim moramo posvetiti skozi pripovedništvo in umetnost. Barriejeva neponovljiva genialnost, ki se razkriva v Petru Panu, je način, kako je izrazil srečo in veselje otroštva, ter grenkosladko obžalovanje, ko ga moraš pustiti za seboj. To tako resnično in univerzalno izkušnjo je prikazal kot nekaj veličastnega in izjemnega."

Ko je scenarij za film začel nastajati in se vedno bolj izoblikovati ter so se filmarji začeli ozirati po igralcih, ki bi bili kot nalašč za upodobitev osrednjega lika, so, po besedah producenta Gladsteina, našli pomembno vodilo v mislih in besedah samega J. M. Barrieja. Kot pomemben nasvet svojim igralcem je zapisal, da morajo vsi, najsi upodabljajo odrasle ali otročiče, obleči otroški kostum kot svoj najpomembnejši okras.

"To načelo je postalo tudi naše vodilo pri nastajanju filma," se spominja Gladstein, "in smo ga kot nekakšen predgovor tudi zapisali v naš scenarij, da bi vsi igralci in člani ekipe razumeli namen in smisel tega filma."

§§§

Tvoja mati je tukaj, na slehernem listu tvoje domišljije.
Odšla je v deželo Nije in lahko jo obiščeš,
kadar koli hočeš, če le odideš tja tudi ti.

-- Johnny Depp kot J. M. Barrie malemu Petru Llewelynu Daviesu

Osrednja osebnost filma je Johnny Depp v vlogi J. M. Barrieja, saj veliko bolj kot katerikoli drug igralec zdajšnje srednje generacije še kako ohranja pri življenju svoj lastni otroški duh. Marc Forster razmišlja: "Ne bi mogli izbrati primernejšega, da zaigra moškega, ki ni hotel nikoli odrasti, kajti vsak lahko vidi, da Johnny ohranja v sebi vsem dostopnega otroka, kar se vidi iz vlog, ki jih izbira in zaigra s tako izjemnim občutkom. V to vlogo je vnesel nekaj zelo posebnega in osebnega na način, ki se čudovito pokloni človeku, v kakršnega oba verjameva, da je Barrie želel biti."

Igralca pa je v filmski zgodbi najbolj prevzela prikrita in nikoli izpovedana ljubezen, ki veže njegov lik z likom Kate Winslet, Sylvio Llewelyn Davies. To je ljubezen, ki se nikoli ne razvije v tipično romanco. "Zgodba nas nikoli ne popelje tja, kamor bi pričakovali, da nas bo," razmišlja Johnny Depp. "Nikoli se ne sprevrže v osladno ljubezensko zgodbo dveh, ki sta si usojena, ali kaj podobnega. Namesto tega smo priča veliko bolj ganljivemu in zapletenemu odnosu med moškim in žensko, ki sta potrebovala drug drugega na način, ki je onstran vsakršnega pojasnjevanja ali besed."

Johnnyja Deppa smo nazadnje videli v pravljično pustolovskem spektaklu Pirati s Karibov: Prekletstvo Črnega bisera in v neobičajnem nadaljevanju Desperada, Bilo je nekoč v Mehiki, ob strani Salme Hayek in Antonia Banderasa.

Kritikom in gledalcem se je za zmerom vtisnil v spomin zlasti z vlogami v filmih Tima Burtona Edvard Škarjerokec, Ed Wood ter Brezglavi jezdec. Naslednje leto ju bomo znova občudovali v fantazijski priredbi otroškega romana Roalda Dahla Charlie and the Chocolat Factory. Ko smo že pri čokoladi, ne moremo mimo njegove morda najbolj romantične vloge poleg Benny in Joon, ki jo je odigral v Čokoladi s soigralko Juliette Binoche. Med vloge, za katere je bil deležen pohval kot najboljši igralec leta, pa sodijo Donnie Brasco Mika Nevella, Mrtvec (Dead Man), črno beli vestern Jima Jarmuscha, Snif (Blow), Don Juan DeMarco (z Marlonom Brandom) in njegova zgodnejša v Kaj žre Gilberta Grapa (z Leonardom DiCaprijem).

Pred Charlijem in tovarno čokolade ga bomo videli v zgodovinski drami The Libertine ob Samanthi Norton, po sodelovanju z Burtonom pa nas bo znova zabaval kot nenavadni gusar v Piratih s Karibov v produkciji Jerryja Bruckheimerja.

§§§

Že nekaj časa se pretvarjava, da ste del te družine.
Tako veliko nam pomenite, da je zdaj vseeno,
ali je to res. Četudi ni res,
četudi nikoli ne more biti,
se moram pretvarjati še naprej, do konca,
skupaj z vami.
-- Kate Winslet kot Sylvia Llewelyn Davies J. M. Barrieju

J. M. Barrie je Sylvio prvič srečal na enem svojih vsakdanjih sprehodov po londonskem parku Kensington Gardens, kamor je zahajal s svojim psom, bernardincem Porthosom. Ko jih je spoznal, so bili fantje še trije, George (5 let), Jack (4) in Peter (1). Mlajša, Michael in Nico, sta se rodila pozneje.

Čeprav je imel Barrie v parku veliko prijateljev, so fantje postali njegovi najljubši tovariši v igri in on njihov. S svojim psom, oblečenim v nenavadne kostume, jim je prirejal igre in pripovedoval fantastične zgodne o piratskih otokih, Indijancih in drugih čudesih, njega pa so dečki navdušili do te mere, da je začel pisati zgodbo, kakršne ne on ne kdo drug še ni napisal. Njihovo mater je spoznal potem, ko se je s fanti že dodobra spoprijateljil. Osupljivo ljubka in očarljiva Sylvia Du Maurier (dekliški priimek) je bila hči priznanega umetnika in romanopisca Georga Du Maurierja in aristokratska dedinja Emme Du Maurier (v filmu jo igra Julie Christie). Takoj zatem, ko jo je spoznal na večerji, je J. M. Barrie zapisal: "Je najlepše bitje, kar sem jih kdajkoli videl." Tedaj je bila poročena z advokatom Arthurjem Llewelynom Daviesom. Z drzno kršitvijo tedanjega strogega družbenega protokola je Sylvia povabila Barrieja v krog svoje družine, kjer je postal reden gost in se ji večkrat celo pridružil na počitnicah. Z Arthurjem, ki je bil do njega sprva nezaupljiv, sta se pozneje, zlasti v času njegove hude bolezni, zelo zbližala. Umrl je za rakom leta 1907. Morda, vsaj nekatera dejstva kažejo na to, bi se celo poročil s Sylvio po njegovi smrti, toda tudi ona je zbolela za rakom, kar je pred sinovi skrivala, da bi jim prihranila bolečino. Umrla je leta 1910. Po njeni smrti je postal neuradni skrbnik dečkov, ki so bili tedaj stari od sedem do sedemnajst let. Toda tudi v njihova odrasla življenja je kruto posegla nesreča: Najstarejši, George, je padel v jarkih prve svetovne vojne, Michael, ki je želel postati pisatelj, se je med študijem v Oxfordu utopil, ko je imel 20 let, Peter, morda najobčutljivejši izmed bratov, pa je pri 63 letih, veliko po Barriejevi smrti, naredil samomor. Nihče izmed njih danes ne živi več.

Kate Winslet je odraščala v igralski družini in s trinajstimi leti prvič nastopila na televiziji. S sedemnajstimi se je predstavila svetu v prvi celovečerni vlogi v drami avstralskega režiserja Petra Jacksona Božanska bitja (Heavenly Creatures). Kmalu zatem je bila izvrstna Marianne Dashwood v drami Anga Leeja Razsodnost in rahločutnost. Za to vlogo je bila nominirana za oskarja in zlati globus ter prejela nagradi BAFTA in Svcreen Actors Guild Award.

Sledila sta filma Jude (Temno srce) Michaela Winterbottoma in Hamlet Kenetha Branagha, v katerem je bila nepozabna Ofelija. Pri 22-ih je bila za vlogo Rose v Cameronovem Titaniku drugič nominirana za oskarja in postala najmlajša igralka z dvema nominacijama. Po Titaniku je bila nepozabna v filmu Quills Phillipa Kaufmana ob Geoffreyju Rushu, Joacuinu Phoenixu in Michaelu Cainu.

Zaigrala je še s Kevinom Spaceyjem v The Life of David Gale in Enigmi, drami o dešifrantih v času 2. svetovne vojne v Angliji. Pravkar jo lahko občudujemo v nenavadnem filmu Večno sonce brezmadežnega uma ob Jimu Carreyju v vlogi, za katero je letos nominirana za oskarja.

§§§

Freddie Highmore (Peter Llewelyn Davies) je v Iskanju dežele Nije nepozabni in v srce segajoči Peter, drugi najmlajši sin Sylvie in Erthurja Llewelyna Daviesa ter Barriejev najostrejši kritik ter hkrati najbolj vdani prijatelj. Njegova kratka, a pisana igralska kariera se je začela z vlogo ob Heleni Bonham Carter v filmu Women Talking Dirty. Jeseni smo ga videli v kamboški džungli, kjer je posvojil tigrova mladička v čudovitem filmu Brata Jeana-Jacquesa Annauda. Pred kratkim je zaigral v filmu Kenetha Branagha Five Children & It.

Trenutno snema pod vodstvom Tima Burtona Charlieja in tovarno čokolade, kjer igra naslovno vlogo. Tim Burton je mladega Freddieja drugič združil z Johnnyjem Deppom.

Sicer pa živi v Londonu s starši in bratom in je vnet pristaš nogometa, zlasti tistega, ki ga igra njegov najljubši klub Arsenal.

§ § §

Film so v celoti posneli v Angliji na izvirnih lokacijah, ki jih omenja film, zlasti znanem Kensington Gardens in zgodovinskem Klubu Saville ter pokopališču Brompton iz 19. stoletja. Vsi prizori v gledališču Duke of York so bili posneti v zgodovinskem Richmond Theatre v Surreyu na mogočnem odru iz preloma prejšnjega stoletja, saj so ga zgradili leta 1899, povsem obnovili v prvotno razkošno stanje pa leta 1990.

Najbolj vznemirljivo pa je bilo ustvariti kraj, ki ga nihče nikoli ni videl ali obiskal, mnogi pa čutijo, da ga poznajo že od nekdaj: deželo Nije. Ta namišljeni otoček z idiličnimi gozdovi in lagunami so zgradili od vrha do tal v znanih studiih Shepperton.

§ § §

Zapuščina Petra Pana

J. M. Barrie ga je napisal, nato pa je mali Peter Pan vzel "svoje življenje v svoje roke" in postal ne le ena najbolj priljubljenih iger in romanov, prvič je izšel leta 1911, marveč neodtujljivi del človeške domišljije.

Med malimi in velikimi stvarmi, ki so se z njim in po njegovi zaslugi zapisale v našo zgodovino, sodijo:

§ Rojstvo otroške literature kot popularne zvrsti pisateljskega ustvarjanja. Čeprav se je poprej ta zvrst že pojavljala v nekaterih priredbah Robinsona Crusoa in Arabskih noči, je Peter Pan kot prvi zanetil revolucionarno iskro v literaturi in dokazal, da predstavljajo mladi bralci prav tako pomemben del vdanih odjemalcev kot njihovi starši.

§ Izraz dežela Nije (Neverland) je zapisana v vseh slovarjih angleškega jezika kot pojem za "namišljen in čudovit kraj, fantazijsko deželo". Nihče je ni nikoli videl, toda vsi jo poznajo in zelo dobro vedo, kakšna je.

§ Ime Vendi, ki ga je iznašel gospod J. M. Barrie, je spomin na deklico Margaret Henley, hčerkico Barriejevega partnerja in prijatelja. Mala Margaret ni znala izgovoriti črke R, zato je Barrieja klicala "my fwendy" (moj prijateljček). Čeprva je umrla pri rosnih šestih letih, bo večno živela ob strani Petra Pana kot Wendy (Vendi) in v imenih številnih deklic, ki so jim in jim še bodo starši izbrali ime po njej.

§ Na tisoče gledaliških postavitev, igric, filmov in televizijskih predstav, risanih filmov in tematske predstave v Disneyjevih parkih in ne nazadnje slavni kipec PETRA PANA v parku Kensington Gardens.

§§§

V iskanju dežele Nije je nominiran za oskarja v sedmih kategorijah:

  • za najboljši film
  • za glavno moško vlogo, Johnny Depp
  • za scenarij po predlogi
  • za scenografijo
  • za kostumografijo
  • za montažo in
  • za izvirno glasbo.

Komentarji

18.12. 2004 ob 14:53

YES! Končno! Čeprov ne vem, kako bom zdržala do februarja! Tipu napovedujejo Oskarja. Upam, da ga bo tokrat res dobil!

— YES!
20.12. 2004 ob 16:29

TOMIDELI KONČNO! JOHNNY JE NAJBOLŠI NA SVETU!

— venus
23.12. 2004 ob 14:23

FILM JE ZARES FUUUL DOBER SAJ IGRA JOOOHNNY DEEP IN DOBIL BO OSKARJA!!!FEBRUARJA PA HITRO V KINO SAJ TAKEGA COOOL FILMA NESMETE ZAMUDITI!!! BY! BY!

— DEPPICA
28.12. 2004 ob 22:36 zvezdica

finding neverland ali drugače,dežela domišljije.Film sem pogledal v iztekajočem se letu,in se sploh ne čudim da je med top 250 vseh časov na svetu.Zgodba se konča z popolnim obratom glede na njen začetek,pravzaprav se skozi vso zgodbo stopnjuje kvaliteta le nje,in na koncu doživi vrhunec,s tem da ljubezen v naših srcih ne pozna meja,če se pustimo toku dogajanja. Dane bi preveč odkril zgodbe ki me je z vsem svojim šarmom res navdušila,bi jo uvrstil ob bok filmom kot so Green Mile(zelena milja),Shawshank Redemption in La Vita e Bella,če ne najlepši film se v iztekajočem se letu,pa vsekakor med top 5.

— mojsterm
29.12. 2004 ob 11:36

res komi čakam,da vidm ta film! mi je Johnny Depp naj igralc, tko da upam, da se je spet iskazu... sm brala že ene tuje kritike in baje je gut=) upam=)

— Oasis girl
17.1. 2005 ob 0:26

Film je odlicen. Skoraj brez napake. In vam moram priznat, da se tale Johny Depp razvija v enega zelo kvalitetnega igralca. Ogled zelo svetujem.

— Stone
17.1. 2005 ob 20:10

naj popravim komentar: se je že rodil kot zelo kvaliteten igralec in če pogledaš njegove starejše filme ti je jasno da se ni šele zdej razviu! drgač pa kritika na prevod- what the hell??! sm iskala film pa sploh nism dojela da je to to. hvala. druga kritika pa za veleume ki johnnyju niso dal golden globe award. fej in fuj!

— venus
20.1. 2005 ob 13:14

HIHIHIHI, prevod naslova je res ubitačen! Pa bi vsaj prevedli V iskanju dežele Nikoli! Wha' the hell? I mean really! Mormo še oment, da smo zlo zlo užaljeni, ker Johnny ne bo dubu Oskarja, ampak, kokr prav moja draga, upanje umre zadnje!

— Depp
21.1. 2005 ob 8:46

sej on je res ful dobr igralc pa men on ful dobre vloge zbera. sam letos je za oskarja kr težka k sta vsaj še dva igralca k sta huda konkurenca. drgač pa kritiki pravjo da je ful dobr film.

— ***
25.1. 2005 ob 11:38

Ampak prevod, prevod pa je kriminal! Kaj za vraga bi naj bla dežela "Nije"??

— Tomy_MMX
29.1. 2005 ob 13:33

ta film je zelo vredu. mislim pa da je bilo v mes nekaj grozljivega. grozljivo je bilo to da peter ni in ni hotel odrasti v odraslega. no saj ne rečem da otroštvo ni najlepše samo tudi odrasti je treba enkrat. če bi vsi hoteli ostati otroci bi bil dolgčas pa še otro se več nebi rojevalo. drugače pa je film bil "ful kul". pa taki filmi se še naj naprej snemajo.

— maša
30.1. 2005 ob 11:17

veš to je grozno samo iz določenga zornega kota. če bi bili usi otroci se na svetu ne bi dogajale grozne stvari ane. res pa je da bi človeštvo izumrlo. uglavnem, js j.m.barrieja čist razumm ker če bi loh zbirala tut js ne bi hotla odrast. poznam pa nekoga k bi ga kap če bi prebrou tist komentar. oseba pod nickom depp, ne ji tega omenjat:)

— venus
31.1. 2005 ob 22:35

ne, resno, tale filmček je več kot vredn ogleda, Johnny je pa itak najboljši na kubik, tko da...nevem no, ga kr ne morm prehvalt... :-P

— LoLo
1.2. 2005 ob 18:29

men je vseen, nej cel svet odraste pa prideluje otroke, samo da bom jst lahko ostala otrok! jm barrie rules! aja pa depp tut :)!

— Depp
4.2. 2005 ob 13:17

a ni dežela Nikjernikoli?

— ...
12.2. 2005 ob 15:43

baje tok dobr da gate utrga :)

— MIHC
16.2. 2005 ob 20:59 zvezdica

O gospodu, ki nam je dal Petra Pana. Marc Forster, ki nas je leta 2001 vrgel na kolena s filmom Monster's Ball, je šel tokrat s filmom Finding Neverland, biografijo o dramatiku J.M. Barrieu (Johnny Depp), avtorju Petra Pana in Michaelu Jacksonu pred Michaelom Jacksonom, še dlje in nas vrgel na trebuh. Tja, kjer bomo začutili metuljčke, znova našli otroka v sebi in jokali kot dež. Kot otrok, ki gleda kako Bambiju umre mama. Kot Brad Pitt, ki v Jesenski pripovedi gleda kako se v bodečo žico zaplete mlado tele. Pred vami je film, ki obrača čustva. Močan, globok, očarljiv, nežen in pravljičen. Zares nepozaben, neponovljiv in narejen popolnoma brez napak. Film, ki ga nese čez Spielbergovo Kljuko in čez lanskoletnega Petra Pana. Film, ki se zlahka uvrsti med najboljše filme zadnjega časa in film, ki ga bomo v srcu nosili do konca življenja. Pa četudi ne gre za Petra Pana, marveč za človeka, ki je Petra Pana spravil na papir, natančneje, na odrske deske ugledanega gledališča, kjer so na dan premiere med aristokratsko publiko prvič in zadnjič v zgodovini sedeli tudi otroci iz sirotišnice. »Berrie, meša se ti, spravljaš me ob živce. Nihče ne bo gledal igre o deželi Neverland, kjer okoli skačejo Indijanci in psi. Resda imam ogromno denarja, toda kar je preveč je preveč,« zaskrbljeno čveka Charles Frohman (izjemno simpatični Dustin Hoffman, ki je v Kljuki kot veste igral zlobnega gusarja), Berrijev mecen in gospod, ki poskrbi, da vsaka njegova predstava naleti na pompozen sprejem. Toda Barrie, ki ga Johnny Depp igra kot je v filmu Benny&Joon igral Sama, vztraja. Barrie verjame. Barrie čuti. Kot vsi štirje sinovi (Freddie Highmore, Joe Prospero, Nick Roud, Luke Spill) prikupne damice Sylvie Llewelyn Davies (Kate Winslet), vdove in hčerke zoprne gospe Emme du Maurier (Julie Christie), ki v njem najde oporo. Nadomestnega očeta za svoje paglavce, droben pobeg iz krute realnosti in možnost za vrnitev nasmeha na žalostne ustnice. Barrie namreč iz otrok črpa energijo za svojo dramo. Se z njimi podi po dvorišču, igra razne zanimive igre in pri tem pozabi celo na svojo nezadovoljno ženo Mary (Radha Mitchell), ki ne šteka njegovega Neverlanda. Njegove dežele sanj, kamor bi rada vsaj za trenutek pobegnila Sylvia Llewelyn Davies. Ja, Finding Neverland nas odpelje v pravljico, kjer pozabimo na vsakdanje težave in se zavemo, da smo še vedno le otroci, skriti v telesih odraslih. In ni ga lepšega od filma, ki nas vrne v otroštvo, kjer smo gledali Kekca in držali pesti za slepo Mojco. In da ne pozabim, glasba Jana A. P. Kaczmareka boža dušo.

— iztok gartner
17.2. 2005 ob 16:53

Tole je bil pa blazno dober komentar, Gartner nikoli ne razočara. Komi čakam, gremo gledat danes namreč! In potem sproti sporočamo, kokrat smo šli gledat! Čeprov mi je tista prispodoba z Bambijem znova zbudila otroške travme. Definitvno najbolj grozen prizor otroških pravljic, kar sem ga kdaj slišala po kaseti!

— Buhti
17.2. 2005 ob 18:41

sicer filma še nism gledala ampak vem da je dobr, ker igra JOHNNY DEEP

— jupi
18.2. 2005 ob 15:14

film je ful ful lep še posebi je pa dobr to k ni nč nasilja-redko vidš tak film. johnny trga gate kot vedno!!!

— venus
18.2. 2005 ob 15:23

will we have him for supper? WE'RE NOT CANNIBALS!!!

— venus
18.2. 2005 ob 15:26

to je bla izjava iz filma predm me kdo skensla zarad neumesnega komentarja:)

— venus
19.2. 2005 ob 14:33

dons grem gledat ta film.ej upam d bo dobr...pa sej itak vem d bo k pa Johnny igra in njegovi filmi so itak the best:D

— just me
20.2. 2005 ob 10:12

ta film je ful dobr!!ej pejte ga gledat k to je pa res en tok hud film.pa ta Johnny Depp je hud igralec pa upam d bo dobu oskarja.film ga pa itak bo, kr je res svetovn!!! finding neverland (slovensk naslov mi ni kul) je THE BEST!:)

— just me
21.2. 2005 ob 17:22 zvezdica

Jst bi sam povedala, da je izjava v kateri je blo rečeno, da Johnny Depp igra enako kot v Benny&Joon Sama čisto neupravičena, saj ni nobenega prizora, ki bi vsaj malo podoben tistim v Benny&Joon. Drugače pa sem si film ogledala in mislm, da je dober film, vendar ne vrjamem, da bo dobil kateregakoli bolj veljavnega oskarja. Seveda je to film upanja, magičnosti in čarovnije. Je pa izpuščeno veliko drugih slabih stvari, ki jih naj bi resnični ustvarjalec Peter Pana storil. Tako, da ni čisto biografski film in je narejen tako, da je gledalcem všeč. Ta film ti da upanje, pa čeprav le za malo časa, da lahko postaneš kdorkoli in narediš karkoli. Je pač Hollywood-ski film. Tako, da mi je ta film všeč, saj za tisto uro in pol lahko pobegneš iz resničnosti in se vživiš v nekaj pravljičnega.

— LoLeK
24.2. 2005 ob 6:37

šele zdj sm vidla tist komentar. mislim da kdor je to napisu ni sploh gledu benny and joon. halo? kokrkol, sj je useen.

— đuro depp
24.2. 2005 ob 16:56

Pejte gledat film, ker če ne ga bojo skenslal iz programa in mi smo ga šli gledat šele 3x!

— Buhti
27.2. 2005 ob 22:01

film sm si dans pogledal in moram rect da je presegel vsa moja pricakovanja.mislim da res spada med 250 najboljsih vseh casov.fenomenalen zaplet ,prepletanje in razplet dogodkov in kaksna igra Deppa,wau.za oskarja.spet.v glavnem,povozil je aviatorja po celi liniji.vsal zame.

— ian
28.2. 2005 ob 15:57

Komi čakam! Baje je ful dober

— mAN
28.2. 2005 ob 19:27 zvezdica

v nedeljo sem se odpravil v kino v glavi sem premleval- hmm slovenske Ruševine ali V iskanju dežele NIJE???- po prebranih priporočilih in trenutnem počutju sem se odločil za V iskanju dežele NIJE. Kakšno počutje se sprašujete?? Sem povprečni gledalec- občasno me po ogromni količini pogledanih akcijskih filmov,trilerjev,sf- filmov (nekateri boljši nekateri slabši) "zagrbi", da pogledam, kakšen "resnejši" film. In ko se odločim za kak tak "resen" film si ne želim, da po pogledanem filmu odidem domov "sfrustiran" zaradi bolane domišljie kakšnega režiserja oz. pisatelja, (sestre magdalenke, ...evropski filmi, ruševine??) zato sem se v Nedeljo odločil za Iskanje dežele Nije. Film mi je ponudil prav tisto, kar sem pričakoval, izvrstna kamera, zanimljiva zgodba, zanimljiv in izvrstni igralci-predvsem otroci, na meji med otroškim in filmom za odrasle,.. in na koncu sem se lahko v nedeljo zvečer odšel domov in v miru zaspal in v spanju obiskal deželo NIJE, kjer se zgodi vse kar si zaželiš. p.s.- vsem fantom, kateri bi radi razmehčali svojo dekle in se enkrat za spremembo nebi dolgočasili v kinu-film toplo priporočam. Imejete zraven sebe Palomine robčke, dekle Vam bo ob koncu filma hvaležna in če boste igrali na pravo struno. kdo ve???

— Kokomarko
1.3. 2005 ob 9:41

johnny je res dobr igralec. v vsakem filmu ma drugačno vlogo in se res vanjo oživi. samo še to povem, da res občudujem njegovo delo.

— ann
1.3. 2005 ob 12:13 zvezdica

očarljiu in preprost film s pridihom domišlije, fantazije in pravljice ki te gane in kar naenkrat maš solzice v očeh... res lepo vse skupi prkazan in spet morm pohvalt Johnnyja za odlično odigrano vlogo. zlo žou mi je zanga zarat oskarja, ker ne le v tem filmu, tut drgač igra res supr! ne najdem besed, ampak je res prva ligo no... ampak, še bodo filmi in verjamem da ga enkrat že dočaka! Kate mi je tut ful fletn igrala pa Freddie tut. mislm, da te film ne more pustit rahločutne in je res dobr film, sigurno vreden ogleda!

— Oasis girl
3.3. 2005 ob 18:43

Nc romanticnega, ta film je en dolgcajt od začetka do konca, jz sm tud nora na Deppa, pa sm komej zdržala do konca filma - ker sem pač čakala da se bo bilokej zgodilo. Ma se ni. Mislim da gre Deppu na slabše... In zakaj je ta film dobil oskarja za muzko?!?!?! Sej jo je komej slišat in dela film sam še bolj in bolj in bolj ... dolgočasen.

— barb
4.3. 2005 ob 17:54

na tole zadnje nimam komentarja.

— aja?
5.3. 2005 ob 14:30

film mi je ful všeč +

— lucy
6.3. 2005 ob 20:50

filem se mi je na zacetku zdel res prav brezveze...kasneje pa mi je postal prav všeč...;)

— sarrra
28.3. 2005 ob 21:01 zvezdica

Film je ganljiv; spomnil me je na nekaj, kar sem ze skrajda pozabila. Ni potrebno, da nam povedo, da nas imajo radi. Ni potrebno, da se z nekom, ki ga ljubis, izpoveš in fizično uresničiš. Obstajajo večje stvari od nas samih, naših hrepenenj in želja. In le malokateri so jim pripravljeni slediti, ne glede na ceno. Cena, ki jo plačaš, je darilo, dojemljivo zgolj rahločutnim dušam.

— luč
1.4. 2005 ob 23:40

Film je res dober, mislim fantastičen. ob gledanju filma sem res užival! Film sem šel gledat s še nakaj mojimi prijatelji. Tem pa se je film zdel slab-popolna polomija(kar seveda ni res). Moti me samo konec filma, ki sem ga lahko predvidel že na sredini.

— deki
14.5. 2005 ob 17:18

zdele si pa dobr komentar napisu. svaka ti čast. i love johnny depp!!!

— maya
19.7. 2006 ob 11:53

Prvič ko sem slišala za ta film se mi je po naslovu zdelo malo..hm...otročje.. misLim peter pan?!?!?!?! Zato si ga tuji nisem ogledala v kinu. Ko pa sem bla v videoteki pa sem na prvi strani vidla Johnny Deppa (najbol lušnega, pametnega, cool, prikupnega, najbolšega...:P) sn si film takoj sposodla. Meni osebno je bil ful všeč, film tudi preseneti na koncu, ko noben ne pričakuje njene smrti...Sploh pa vlogo J.M- Barrie-ja odlično odigra Johnny...

— *KaTy
14.2. 2007 ob 19:12

film je lep res dobro narejen..Johnny super ko vedno..Kate tudi.nas popelje res v Neverland škoda le dani dobil oskarja ker je biu res o.k.

— Capt:J:S:
28.12. 2011 ob 8:57

men je bil film ful kul .... sicer pa ce johnny depp igra logičen de bo kuuuuuuuul!!..
najbl mozn se NE STRINJAM z barb men se zdi de bi loh dobil se kkšnga oskarja:)

— johnny...4ever!
4.1. 2012 ob 15:22

zelo dober film. priporočam vsem

— andraž

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.