Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

V dolini smrti

drama
Podnapisi
Na sporedu od: 6.12.2007, Kino Komuna
13.12.2007, Kolosej Ljubljana
2h 1min / 121min
Leto: 2007
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Scenarij: Paul Haggis po zgodbi Marka Boala
Režija: Paul Haggis
Paul Haggis, ustvarjalec s tremi oskarji nagrajene Usodne nesreče, nam predstavlja zgodbo mladega vojaka, ki izgine kmalu po vrnitvi iz vojne v Iraku. Njegov oče Hank, ki je nekdaj služil v vrstah vojaške policije, se odpravi po sinovih sledeh, a naleti le na neprodoren zid molka. Ko sina najdejo mrtvega, se v preiskavo vključi detektivka Emily, po prvotnih nesoglasjih pa s Hankom vendarle strneta vrste in s skupnimi močmi odkrijeta srhljivo zaroto, zaradi katere so številni pripravljeni tudi ubijati.

Sinopsis

Prvi vikend po vrnitvi iz službovanja v Iraku Mike Deerfield (Jonathan Tucker) nepričakovano izgine. Ko vojni veteran Hank Deerfield (Tommy Lee Jones) in njegova žena Joan (Susan Sarandon) po telefonu izvesta neprijetno novico, se Hank odpravi poiskat njunega sina. Pri iskanju mu pomaga Emily Sanders (Charlize Theron), policijska detektivka v New Mexicu, kjer so nazadnje videli Mikea. Ko se dokazi množijo, je njen primer pogrešane osebe videti vse bolj zlagan in Sandersova se kmalu znajde v boju z vojaškim strojem, ko se s Hankom borita, da bi obdržala nadzor nad preiskavo. A ko resnica o Mikeovem času v Iraku vendarle začne prihajati na dan, je izzvan ves Hankov svet. Da bi razvozlal skrivnost sinovega izginotja, je prisiljen ponovno ovrednotiti svoja dolgoletna prepričanja in verovanja.

V dolini smrti je drama, ki spodbuja razmišljanje in so jo navdihnili resnični dogodki. Posnel jo je priznani filmski ustvarjalec Paul Haggis (po resnični zgodbi, jo je v Playboyu opisal Mark Boal), glavne vloge pa igrajo oskarjevci Tommy Lee Jones (Begunec, Možje v črnem), Charlize Theron (Severno od raja, Pošast) in Susan Sarandon (Zadnji sprehod, Alfie). V filmu igrajo še Jason Patric (Dobri pastir, Narko), James Franco (Vražja eskadrilja, Spider-Man 2), Josh Brolin (Melinda in Melinda, V nevarni modrini) Frances Fisher (Hiša peska in megle, Titanik), Jonathan Tucker (The Deep End, Deviški samomori), Mehcad Brooks (Steza slave, Razočarane gospodinje) ter novinci Wes Chatham, Jake McLaughlin in Victor Wolf.

Pred tem filmom je Paul Haggis režiral Usodno nesrečo, ki je dobila tri oskarje, vključno s tistima za najboljši film in najboljši izvirni scenarij. Sicer je napisal številne uspešne scenarije, med drugim za nagrajeni film Punčka za milijon dolarjev, za katerega je bil nominiran za oskarja, ter pred kratkim za filme Casino Royale, Zastave naših očetov in Pisma z Iwo Jime; za slednjega je bil prav tako nominiran za oskarja za najboljši izvirni scenarij.

Film so producirali Paul Haggis, Larry Becsey, Patrick Wachsberger, Steve Samuels in Darlene Caamańo Loquet.

V zakulisju je bila kreativna ekipa, ki so jo sestavljali oskarjevski nominiranec, direktor fotografije Roger Deakins (Mož, ki ga ni bilo, Kdo je tu nor?), scenograf Laurence Bennett (Usodna nesreča, Besede svobode) in kostumografinja Lisa Jensen (The Sisterhood of the Traveling Pants, Fantastična brata Baker).

**Cenimo vaše razumevanje, da ne boste razkrili razpleta zgodbe.**

O nastanku filma

Po velikanskem uspehu Usodne nesreče je imel scenarist in režiser Paul Haggis veliko izbire glede naslednjega projekta. Zaželel pa si je izziva: "Agentom sem rekel: ‘Dajte mi nekaj, kar ne bo nikoli posneto.’" Poslali so mu članek Marka Boala iz Playboya, naslovljen ‘Smrt in sramota.’ "Zelo me je ganil," je povedal Haggis, "in rekel sem, to želim narediti."

"Že dolgo sva iskala tovrstno snov," je dodal producent Laurence Becsey, ki s Haggisom sodeluje že več kot desetletje. "Paulu je bila tema takoj všeč. To je močna in tragična zgodba. Ko preberete članek, veste, da je to osnova za pristop, ki se bo dotaknil vsakogar. Kaj je pravičnost? Kaj počnemo, da bi poskrbeli drug za drugega? Kako skrbimo za svoje družine?"

Boalov članek govori o umoru mladega vojaka, ki se je pravkar vrnil iz Iraka, preiskavi, ki jo je po izginotju vodil njegov oče, in posledicah vojne pri treh vojakih, ki so bili obtoženi umora.

Haggis se je z idejo oglasil pri Clintu Eastwoodu, za katerega je pred nekaj leti napisal nagrajeni scenarij za film Punčka za milijon dolarjev, pred kratkim pa tudi scenarija za filma Zastave naših očetov in Pisma z Iwo Jime. Eastwood je idejo posredoval družbi Warner Bros. "Clint mi je zelo pomagal in to res cenim," je povedal Haggis. "Leta 2003 je bila to zgodba, ki je nihče ni hotel slišati, zato bi brez njegove podpore projekt le stežka speljal."

"Globlje ko sem raziskoval, bolj se je zgodba razraščala," je nadaljeval. "Največ poudarka sem se odločil nameniti Hankovemu trudu, da razkrije resnico. Ne glede na to, ali ste za vojno ali proti njej, soočiti se je treba s tem, kaj se dogaja moškim in ženskam, ki jih pošiljamo v Irak. Hotel sem povedati zgodbo o dobrih ljudeh, ki morajo sprejeti strašne odločitve."

Nastala je napeta zgodba o skrivnostnem umoru, ki pa ima tudi širše implikacije. Gre za zgodbo o vojnem veteranu Hanku Deerfieldu, njegovi ženi Joan in policijski detektivki Emily Sanders, ki združi moči s Hankom v njegovi misiji iskanja pogrešanega sina.

Oskarjevec Tommy Lee Jones, ki igra Hanka, je o zgodbi povedal: "Ukvarja se z vpra-šanjem, kaj vojna naredi ljudem, ter pokaže nevarnosti slepega, nepremišljenega patriotizma."

"Ne glede na to, kakšna so vaša politična stališča, ne morete zanikati, da fante in dekleta pošiljamo nekam, kjer doživijo veliko travmatičnih izkušenj," je povedala oskarjevka Charlize Theron, ki igra Emily Sanders, policijsko detektivko in mater samohranilko. "Pripeljati jih domov, jih vreči nazaj v to družbo in pričakovati, da bodo funkcionirali kot normalni ljudje, to pomeni pričakovati od njih zelo veliko. To je kruta realnost in doslej nismo bili iskreni glede tega."

"Vidimo, da je bojišče razdeljeno," je dodal producent Becsey. "Tudi če razumemo fizične žrtve, nismo nikoli zares pripravljeni na ogromne emocionalne in psihološke stroške."

Zbiranje enot

Haggisu je vzelo leto in pol, da je dokončal scenarij, igralce pa so izbrali zelo hitro. Haggis je začel z vlogo Emily Sanders. "Charlize sem zgodbo razložil vsakič, ko sva se srečala," je povedal. "Končno pa sem jo poklical in vprašal, ali bi prebrala scenarij. To je bilo v četrtek zjutraj; v četrtek zvečer je prebrala scenarij in v petek zjutraj je bila zraven."

"Malo je igralcev, ki so prave ameriške ikone," je Haggis pojasnil odločitev, da vlogo Hanka zaupa Jonesu. "Tommy pa je še več kot to; je eden naših najboljših igralcev." "Scenarij je prebral čez vikend, v ponedeljek pa je že potrdil sodelovanje," je bil navdušen Haggis.

"Sem Paulova oboževalka," je priznala Theronova. "Menim, da je odličen pisec." Haggisa je prvič srečala, ko so njej podeljevali nagrade za Severno od raja, njemu pa za Usodno nesrečo. "Kjerkoli sva bila, sva se na koncu znašla v debati za isto mizo. Razmišljala sem, da bi bilo najbrž krasno sodelovati z njim, ne da bi vedela, da mi bo dejansko ponudil to vlogo."

"Je ena tistih čudovitih igralk, ki so sposobne preobrazbe iz vloge v vlogo," je povedal Haggis. "Gre za vlogo detektivke iz majhnega mesta, zato nisem hotel nekoga, ki bi bil videti kot hollywoodska zvezdnica. Čeprav Charlize to dejansko je, se zna v vlogo odlično vživeti."

"Emily Sanders je mamica samohranilka, ki se zelo trudi preživeti," je Theronova povedala o svoji vlogi. "Želi si biti dobra pri tem, kar počne, in trudi se dobro skrbeti za svojega sina." Čeprav je močna ženska, ki se zna postaviti zase in je kos težki službi, ni superženska, temveč le človek. "Všeč mi je, da Paul proslavlja njeno nepopolnost," je komentirala Theronova.

Medtem ko večina službenih dni za Emily poteka rutinsko, primer pogrešane osebe nanjo napravi močan vtis. "V ta primer se tudi čustveno in osebno vplete," je pojasnila Theronova.

Na Sandersovo močno vplivajo tudi ljudje, s katerimi ima opravka. "Med Hankom in Sandersovo se ustvari prelep, nenavaden odnos," je opisala igralka, "kakršnega ni bilo še pri nobeni moji vlogi doslej. Sta zelo različna človeka, ki sta obtičala skupaj. On je vedno korak pred njo in to ji gre strašno na živce, po drugi strani pa jo sili, da je še bolj pri stvari."

"On tekmuje z njo in je poln zamer," je pojasnil Tommy Lee Jones glede reakcij svojega lika na lik Charlize Theron, Emily Sanders. "Zelo si želi, da bi dokončala svojo nalogo, poleg tega pa do nje goji posebna čustva, zaradi njene prijaznosti in razumevanja."

Zelo pomembna je tudi vloga Hankove žene Joan. Kot je zanj značilno, je Haggis scenarij najprej poslal svoji prvi izbiri, Susan Sarandon, in si pri tem mislil, da dokler ne poskusiš, pač ne veš. "Rekla je, da ga bo z veseljem prebrala, in ga tudi je," je povzel Haggis, "nato pa me je poklicala in rekla: ‘Tu nekaj manjka, se ti ne zdi?’" Bil je osramočen, a je vedel, da ima prav, zato je še enkrat prebral scenarij z zornega kota Joan in naredil nekaj sprememb. Nato ji je poslal popravljenega: "Takoj je prebrala nove strani in takoj podpisala. To je bil zelo lep dan."

Čeprav se zgodba odvija v majhnem mestecu z vidika civilnih oseb, je ozadje postavljeno v vojaško okolje in številni liki v filmu služijo v vojski. Med temi so mladi kolegi pogrešanega vojaka, specialist Ennis Long, specialist Gordon Bonner, vodnik Steve Penning in vojak Robert Ortiez. Vlogi Bonnerja in Penninga sta odigrala mladeniča, ki sta res služila v vojski.

Gordona Bonnerja je odigral Jake McLaughlin, mlad iraški vojni veteran, za katerega je to prva igralska izkušnja. "Kljub temu deluje kot izkušen igralec," ga je pohvalil Haggis.

Po McLaughlinovem mnenju so njegove izkušnje iz boja pripomogle k temu, da se lahko postavi ob bok tudi bolj izkušenim igralcem. "Veliko igralcev si mora izmisliti ozadje svojih likov, jaz pa sem to že imel," je pojasnil. "V Iraku sem bil v istem času kot vojaki v zgodbi, pravzaprav celo v isti enoti. Oni so bili v prvi brigadi, jaz pa v drugi."

"Razumem, za kaj gre pri tem," je še povedal, "zato imam zagotovo neko prednost." Do te mere, da so ga igralci brez vojaških izkušenj pogosto prosili za nasvete glede svojih likov.

McLaughlinov lik Bonner je Mikeov vojaški kolega in tudi ‘cimer’, kar zgodbi doda novo dimenzijo. "Zato je Bonnerju še bolj žal za vse, kar se je zgodilo," je povedal McLaughlin, "in zato se tako obupano trudi, da bi se Mikeov oče počutil bolje."

Drugi vojaški veteran je bil Wes Chatham, ki je štiri leta služil v mornarici, v filmu pa je odigral Penninga. "Bil sem v zalivski vojni, ne pa v Iraku," je povedal, "jaz sem bil na ladji, zato je bilo nekoliko drugače, vseeno pa so mi vojaške izkušnje ogromno pomagale pri filmu."

"Menim, da Penning izvira iz vojaške družine," je Chatham pojasnil, kako vidi svoj lik. "V določenih okoliščinah je najboljši prijatelj in dober vojak, v drugačnih pa lahko postane pošast."

Mehcad Brooks, znan obraz iz uspešnice Steza slave in nadaljevanke Razočarane gospodinje, je odigral Ennisa Longa. O miselnem procesu svojega lika, s katerim je ta preživel boj, je povedal: "Težko je bilo razumeti, saj sam še nisem bil v situaciji, ko bi bodisi moral ubijati bodisi bi ubili mene in kjer umreš, če se oklepaš tistega, kar družba sprejema kot normalno. Zato morajo imeti ti liki zelo veliko plasti in raziskovanje je name kot igralca napravilo velik vtis."

Tako kot pri drugih vlogah je Haggis natanko vedel, kaj hoče, zato je bil tudi za Mehcada Brooksa proces od avdicije do ponudbe za delo zelo kratek.

Victor Wolf, ki je odigral Roberta Ortieza, na svoj lik gleda kot na izgubljeno dušo. "Zdaj ko je doma," je povedal, "so edina stvar, ki ima smisel, njegovi dnevi v Iraku. Neverjetno je, kako lahko vojna spremeni človekove poglede na to, kaj je normalno."

"Ne gre samo za vojake, ki se vrnejo iz vojne, za grozote, ki so jih doživeli," je Wolf opisal svoj pogled na zgodbo, "temveč tudi za družine teh vojakov; tudi one niso nikoli več enake." O svojem liku pa je pojasnil: "Ti mladeniči so prepričani, da je ubijanje nujno."

Haggis je štirim mladeničem, ki jih je izbral za film, naročil, naj se veliko družijo. "Vsak prost trenutek smo preživeli skupaj," je povedal Wolf, "zato smo se poznali v dobrem in slabem. Včasih smo si šli pošteno na živce, ampak prav v tem je bistvo, ko si skupaj v vojni."

"Rekel nam je, naj se skupaj napijemo, naj se ljubimo in sovražimo, naj se prepiramo in postanemo pravi prijatelji," se spominja tudi Brooks. "In smo. Res smo se dobro spoznali."

"V vojski te vržejo v skupino ljudi," je pojasnil Chatham na osnovi svojih izkušenj. "Zaradi vsega časa, ki ga preživite skupaj, in vseh stvari, ki jih izkusite, postanete skoraj družina."

Ekipo zaokrožajo prihajajoči mladi igralci in znani obrazi. Jonathan Tucker igra Mikea, ki sproži dogajanje, vidimo pa ga le v flashbackih. Jason Patric kot Kirklander in James Franco kot Carnelli poročata o izginotju, ko primer preseže njune pristojnosti, pa se trudita nadzorovati dokaze. Josh Brolin igra šefa policije, ki bi primer, ko ta postane vroč, najraje predal nazaj vojski. Evie, topless natakarico, ki je med zadnjimi videla Mikea, pa je odigrala Frances Fisher.

Misija

Snemanje se je začelo 4. decembra 2006 v Albuquerqueu: v bolnišnici, barih in striptiz klubih, na sodišču ... V Whitevilleu, mestecu blizu Memphisa, so posneli dom Deerfieldovih. Po štirih dneh v Tennesseeju pa so šli še v Maroko, kjer so posneli prizore iz iraške vojne.

Scenograf Laurence Bennett, ki je s Haggisom sodeloval že pri Usodni nesreči, si je videz filma zamislil skozi Hankovo potovanje: "Prihaja iz varnega kraja v Tennesseeju, ki ga zelo dobro pozna, nato pa gre v svet in ugotovi, da družba ni več takšna, kakršne se je spominjal; ugotovi, da se je svet zelo spremenil, in to na način, ki ga ne razume in ki mu ni všeč."

"Je zelo tih človek," je Bennett opazil o glavnem liku, "in ta njegova introvertiranost je v močnem nasprotju z divjim okoljem striptiz klubov in barov; to je zelo zanimiva jukstapozicija."

Bennetta je pri ustvarjanju vodilo tudi to, da zgodba poteka na več ravneh: "Gre za razkrivanje skrivnosti, zgodbo o očetu in sinu, za neizgovorjene stvari – v zelo klasični strukturi."

"Pri Usodni nesreči je šlo za povezanost med ljudmi," je Haggis povedal o vizualnem slogu svojega prejšnjega filma. "To pa je košček amerikane, zato sem se odločil za zelo klasičen ameriški slog." Pri tem mu je pomagal priznani mojster fotografije Roger Deakins.

Dolga pot domov

Izvirni naslov filma In the Valley of Elah se nanaša na kraj v Izraelu, za katerega Sveto pismo (1. Samuelova knjiga, 17. poglavje) pravi, da se je pred 3000 leti tam odvijala bitka med Davidom in Goljatom. Danes je to manj znana turistična točka na stičišču cest 38 in 375.

Bitka Davida in Goljata simbolizira bitko z nemogočim izidom; film se sprašuje, kaj se zgodi s tistimi, ki zmagajo v nemogoči bitki, nato pa se vrnejo domov, kjer se morajo soočiti s posttravmatskim stresnim sindromom in drugimi s stresom povezanimi motnjami.

"Naslov mi je zelo všeč, čuden kakršen je," je pojasnil Haggis, "ker povzame veliko tem, s katerimi se ukvarja film. Kralj je poslal Davida v Terebintovo dolino oboroženega samo s petimi kamni. Vprašal sem se, le kdo bi storil kaj takega? Kdo bi poslal mladeniča v boj s takšnim hrustom? Film naslavlja našo odgovornost za pošiljanje mladih moških in žensk v vojno."

O igralcih

Tommy Lee Jones (Hank Deerfield) je leta 1994 dobil oskarja za najboljšega stranskega igralca za vlogo brezkompromisnega Sama Gerarda v blagajniškem kino hitu Begunec. Za isto vlogo je dobil tudi zlati globus za stranskega igralca, tri leta prej pa je bil nominiran za oskarja za vlogo Claya Shawa v filmu Oliverja Stonea JFK.

Jones je nedavno režiral in igral v filmu Trikrat pokopani Melquiades Estrada, ki je dobil odlične kritike. Film je bil prvič prikazan leta 2005 v tekmovalni sekciji festivala v Cannesu. Jones je za ta film o umoru in prijateljstvu na teksaško-mehiški meji dobil cannsko nagrado za najboljšega igralca, scenarist Guillermo Arriaga pa nagrado za najboljši scenarij.

Jonesa smo nazadnje videli v filmu Roberta Altmana o radijskem šovu Garrisona Keillorja Radijski šov. V filmu so igrali tudi Meryl Streep, Kevin Kline in Woody Harrelson.

Kmalu ga bomo lahko videli v filmu No Country for Old Men, posnetem po romanu Cormaca McCarthyja, ki sta ga režirala in scenarij zanj napisala Joel in Ethan Coen. Tommy Lee Jones je v njem igral poleg Javierja Bardema, in sicer vlogo zahodnoteksaškega šerifa na lovu za nevarnim preprodajalcem drog in morilcem.

Videli smo ga v filmu Glavni v hiši. Leta 2003 je igral poleg Cate Blanchett v Pogrešanih Rona Howarda. Pred tem je poleg Benicia del Tora igral v Preganjanih Williama Friedkina ter sodeloval z Willom Smithom in režiserjem Barryjem Sonnenfeldom pri hitu Možje v črnem 2.

Leta 2000 je blestel v Eastwoodovih Vesoljskih kavbojih (poleg Jamesa Garnerja, Donalda Sutherlanda in Clinta Eastwooda) ter v Trenutku odločitve (poleg Samuela L. Jacksona). Poleg Ashley Judd je leta 1999 igral v uspešnici Pravica do umora, leto pred tem pa je še enkrat odigral Sama Gerarda v Zasledovanje se nadaljuje, nadaljevanju Begunca. 1997. je poleg Willa Smitha igral v hitu leta Možje v črnem, ki je zaslužil več kot 500 milijonov dolarjev.

Jonesov prvi celovečerni film je bil Ljubezenska zgodba. V štiri desetletja dolgi karieri pa je med drugim igral tudi v filmih Oči Laure Mars, Rudarjeva hči (za to vlogo je bil prvič nominiran za zlati globus), Oblegani, Klient, Rojena morilca, Batman za vse čase in Cobb.

Leta 1995 je debitiral kot režiser s televizijsko priredbo knjige Elmerja Keltona The Good Old Boys za TNT. V filmu je tudi igral poleg Sissy Spacek, Sama Sheparda, Frances McDormand in Matta Damona ter bil nominiran za nagradi Screen Actors Guild in CableACE.

Lepe uspehe na malih ekranih je žel že pred tem. Leta 1983 je osvojil emmyja za najboljšega igralca kot Gary Gilmore v filmu The Executioner’s Song, leta 1989 pa je bil nominiran za emmyja in zlati globus za najboljšega igralca za vlogo v miniseriji Lonesome Dove.

Rodil se je v kraju San Saba v Teksasu. Nekaj časa je z očetom delal na naftnih poljih, nato pa je na Harvardu z odliko diplomiral iz angleščine.

Charlize Theron (Emily Sanders) je prav tako oskarjevka in ena najboljših igralk našega časa. S svojo sposobnostjo upodabljanja zelo različnih likov občinstvo prepriča takoj, ko se pojavi na platnu. Rojena Južnoafričanka ni nič manj priljubljena tudi pri kritikih.

Theronova je vzbudila pozornost z vlogo serijske morilke Eileen Wuornos v filmu Pošast, za katero je dobila nagradi Independent Spirit Award in National Broadcast Film Critics Association, pa tudi zlati globus, nagrade Screen Actors Guild, San Francisco Film Critics Circle, New York Film Critics Online in Southeastern Film Critics, Breakthrough Performance Award, ki jo podeljuje Nation Board of Review, in seveda oskarja za najboljšo glavno igralko.

Zatem je nastopila v drami Nicki Caro Severno od raja poleg Frances McDormand in Sissy Spacek. Film, ki temelji na resnični zgodbi rudark, ki so delale v nemogočem okolju, je prejel številne pohvale. Odlično odigrana vloga Josey Aimes je Theronovi prinesla nominacije za oskarja in zlati globus ter nagradi Screen Actors Guild in Critics Choice.

Theronova je navdušila tudi v filmu Življenje in smrt Petra Sellersa, kjer je igrala poleg Geoffreya Rusha; spet je bila nominirana za oskarja, zlati globus, emmyja in nagrado SAG.

Trenutno poleg Willa Smitha in Jasona Batemana snema akcijsko dramo Petra Berga Tonight, He Comes. Gledalci so šarm Charlize Theron spoznali že v njenem celovečernem prvencu, filmu 2 Days in the Valley, kjer so igrali tudi James Spader, Eric Stoltz in Jeff Daniels. Igrala je v Hudičevem odvetniku (poleg Ala Pacina in Keanuja Reevesa), v That Thing You Do (poleg Toma Hanksa) in v filmu Jonathana Lynna Trial and Error.

Igrala je tudi v Zvezdnikih Woodyja Allena ter v filmu Mogočni Joe Young. Leta 1999 je nastopila v za oskarja nominiranem Hišnem redu ter v filmu Astronavtova žena (poleg Johnnyja Deppa). V letu 2000 je povpraševanje po odlični igralki še naraslo: sledile so vloge v filmih Legenda o Baggerju Vanceu Roberta Redforda (poleg Willa Smitha in Matta Damona), Možje časti (poleg Roberta DeNira in Cube Gooding, Jr.), Rop stoletja (poleg Bena Afflecka) in V imenu pravice (poleg Marka Wahlberga, Joaquina Phoenixa in Faye Dunaway).

Leta 2001 je nastopila v Sladkem novembru (poleg Keanuja Reevesa) ter Škorpijonovem prekletstvu Woodyja Allena (poleg Helen Hunt in Dana Aykroyda), jeseni 2002 pa v Skrivni aferi (poleg Patricka Swayzeja, Natashe Richardson in Billyja Boba Thorntona). Nato smo jo videli v filmu Luisa Mandokija V pasti (poleg Kevina Bacona, Courtney Love in Dakote Fanning).

Susan Sarandon (Joan Deerfield) je izjemna igralka, ki v vsako svojo vlogo vnese svojstven seksapil in inteligenco, pa naj gre za neustrašen nastop v filmu Bull Durham, njene za oskarja nominirane vloge v filmih Thelma in Louise, Lorenzovo olje, Klient in Atlantic City ali pa vlogo sestre Helen v filmu Zadnji sprehod, za katero je dobila oskarja in nagrado SAG.

Sarandonovo smo nedavno videli v filmih Alfie (poleg Juda Lawa), Zaplešiva (poleg Richarda Gereja in Jennifer Lopez) in Noel (poleg Robina Williamsa in Penelope Cruz). V CBS-ovem filmu iz leta 2003 Ice Bound, temelječem na resnični zgodbi o preživetju, je igrala dr. Jerri Nielson, v znanstvenofantastični miniseriji Otroci sipine pa princeso Wensicio Corrino.

Kot igralka je debitirala v filmu Joe, sledila je vloga v televizijski drami A World Apart. Med njenimi zgodnjimi filmi so še The Great Waldo Pepper, Lovin’ Molly, The Front Page in kult iz leta 1975 The Rocky Horror Picture Show. Leta 1978 je igrala v kontroverznem filmu Louisa Malla Pretty Baby ter prejela prvo nominacijo za oskarja za vlogo v njegovem filmu Atlantic City.

Kasneje smo jo videli v filmu Brada Silberlinga Ljubezen v mesečini (poleg Dustina Hoffmana), komediji Bohemski dnevi, Lahkih dekletih (poleg Goldie Hawn in Geoffreya Rusha), Somraku (poleg Paula Newmana in Genea Hackmana), ganljivi komediji Z roko v roki (poleg Julie Roberts), erotični farsi Johna Turturra Illuminata, drami Tima Robbinsa Neustavljivi ter filmih Anywhere But Here Waynea Wanga in Joe Gould’s Secret Stanleya Tuccija.

Poleg številnih vlog, ki jih je odigrala na velikih platnih, je tudi posodila svoj glas v animiranih celovečercih Rugratsi v Parizu, Jakec in breskev velikanka ter Mačke in psi. V dokumentarcu Laleh Khadivi 900 Women, ki govori o ženskah v zaporu, pa je bila naratorka.

Delavna igralka je bleščečo kariero zgradila na podlagi izbiranja raznolikih in zahtevnih vlog tako pri filmu kot na televiziji. Med njenimi celovečernimi filmi so še King of the Gypsies, The Hunger, Compromising Positions, The January Man, Bela palača, The Buddy System, Sweet Hearts Dance, A Dry White Season, Čarovnice iz Eastwicka, Bob Roberts, Light Sleeper, Little Women in Safe Passage. Igrala je tudi v HBO-jevem filmu Earthly Possessions, ki ga je režiral James Lapine, v CBS-ovem Women of Valor ter v HBO-jevi miniseriji Mussolini: The Decline and Fall of Il Duce (poleg Boba Hoskinsa in Anthonyja Hopkinsa).

Na Broadwayu se je pojavila v Večeru z Richardom Nixonom Gorea Vidala, odlične kritike pa je dobila tudi za off-Broadway nastope v predstavi A Coupla of White Chicks Sitting Around Talkin’, trilerju Extremities ter v ganljivi igri, posvečeni enajstemu septembru, The Guys.

Igrala je tudi v televizijskem filmu The Exonerated, ki ga je režiral Bob Balaban.

O režiserju

Paul Haggis (režiser, scenarist in producent) je doslej napisal scenarij že za dva filma, ki sta dobila oskarja za najboljši film: Punčka za milijon dolarjev (2004) in Usodna nesreča (2005). Za slednjega je dobil tudi oskarja za najboljši izvirni scenarij, film pa je bil nominiran še v štirih kategorijah, med drugim je bil Haggis nominiran kot najboljši režiser. Usodna nesreča je pobrala tudi številne druge nagrade, med njimi IFP Spirit, Screen Actors Guild in BAFTA.

Leta 2006 je med drugim napisal scenarij za dvojček filmov Clinta Eastwooda Zastave naših očetov in Pisma z Iwo Jime; slednji mu je prinesel že tretjo oskarjevsko nominacijo za najboljši scenarij. Pomagal je tudi pri pisanju zadnjega filma o Jamesu Bondu Casino Royale.

Haggis se je rodil v Londonu v kanadskem Ontariu ter se v zgodnjih dvajsetih preselil v Kalifornijo. Več kot dve desetletji je pisal scenarije, režiral in produciral televizijske oddaje kot Thirtysomething in The Tracey Ullman Show ter sodeloval pri pisanju sitkomov Normana Leara. Ustvaril je hvaljeno CBS-ovo nadaljevanko EZ Streets, ki jo je New York Times proglasil za enega najvplivnejših šovov vseh časov, "če ne bi bilo Sopranovih."

Haggis je tudi družbeno zaveden: je soustanovitelj organizacije Artists for Peace and Justice ter član Environmental Media Association in Office of the Americas.

Je poročen, oče štirih otrok, stanuje pa v Los Angelesu in New Yorku.

Komentarji

27.12. 2007 ob 17:53 zvezdica

za silo, bi rekla, čisto gledljiv, vendar nič posebnega...

— bibica
5.1. 2008 ob 13:15

ful dobr film

— žaba
2.2. 2010 ob 13:50

tale film je zelo zanimiv vsem ga priporočam

lp

— zanimivo

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.