Kolosej
Film distribucije Karantanija Cinemas

V mojih nebesih

triler / drama
Zgodba o življenju in vsem, kar se je zgodilo po njem ...
Podnapisi
Na sporedu od: 25.2.2010, Kolosej Ljubljana
25.3.2010, Kolosej DeLuxe Kranj
2h 15min / 135min
Leto: 2009
Jezik: angleščina
Scenarij: Fran Walsh, Philippa Boyens in Peter Jackson po romanu Alice Sebold
Režija: Peter Jackson
Režiser fantazijskih mojstrovin Gospodar prstanov in King Kong predstavlja misteriozno dramo o 14-letni Susie, ki jo ugrabi in umori neznanec. Deklica iz onostranstva spremlja žalovanje svoje družine in napore očeta ter sestre, ki želita najti zločinca, ko policija ne odkrije pravih dokazov. Susie skuša družini pomagati, toda spremembe, ki jih s svojim posredovanjem povzroči v resničnem svetu, se na nenavadne načine odražajo tudi v njeni dimenziji.

"To so bile lepe kosti, ki so zrasle v moji odsotnosti:
povezave - včasih krhke, včasih take, za katere je bilo treba plačati visoko ceno,
pogosto pa tudi čudovite - ki so nastale po mojem odhodu."
- Susie Salmon, V mojih nebesih

V mojih nebesih je zgodba o družini po okrutnem umoru, zgodba o življenju in temu, kar mu sledi, predstavljena z druge strani.

Film pripoveduje o Susie Salmon, ki je imela šele 14 let, ko so jo na poti iz šole decembra 1973 umorili. Po smrti še naprej opazuje domače, njen morilec pa ostaja na prostosti. Susie, ujeta v čudovitem, a skrivnostnem posmrtnem svetu, mora izbrati  med željo po maščevanju in željo, da bi njeni najdražji preboleli njeno smrt in živeli naprej. Zgodba, ki se začne kot srhljiv umor, se razvije v napeto in vizualno bogato popotovanje preko meja spomina, ljubezni in upanja.

Film po romanu Alice Sebold je režiral Peter Jackson. Izvirno glasbo je prispeval Brian Eno.

O zgodbi

Leta 2002 je izšel roman, ki se je v trenutku priljubil tako bralcem kot kritikom. Drugi roman Alice Sebold, V mojih nebesih, je na prvi pogled mračna zgodba o umoru in izginotju predmestne deklice. Toda zgodba, ki jo izza groba pripoveduje žrtev zločina, prinaša edinstven in oseben pogled na posmrtno življenje. Je zgodba o smrti, vendar polna nepričakovane svetlobe, lepote in upanja.

Glavna junakinja zgodbe je prikupno odkritosrčna, zabavna in pogumna Susie Salmon, ki po prezgodnji smrti živi v skrivnostnem osebnem svetu, kjer lahko dobi vse, kar si zaželi in zamisli, le k svojim domačim se ne more vrniti. Iz tega sveta za našim opazuje, kako se njena družina spoprijema z izgubo in preboleva njeno smrt. Ko domače preplavljata žalost ob izgubi in bes zaradi nezmožnosti policije, da bi razrešila umor, skuša Susie očeta usmerjati k svojemu morilcu. V ljubezni do tistih, ki jih je pustila za sabo sčasoma spozna, da mora oditi naprej, če hoče, da bodo domači preboleli njeno smrt in našli vsaj malo duševnega miru.

Kritiki so roman hvalili kot "zmagoslavje" in "osupljiv dosežek" in knjiga je kmalu postala ena najbolj branih knjig zadnjega desetletja. Med milijoni bralcev, ki jih je takoj očarala, je bil tudi eden najbolj domiselnih režiserjev našega časa Peter Jackson, ki pravi: “Roman Alice Sebold je ena tistih izjemnih knjig, v katerih ne veš, kaj lahko pričakuješ. Je čvrsta, vznemirljiva, čustvena zgodba in za režiserja izredno zanimiva." 

Jackson je V mojih nebesih prebral med postprodukcijo filma Gospodar prstanov: Stolpa. Knjigo sta mu podarili dolgoletni Fran Walsh in Philippa Boyens, ki sta bili nad romanom navdušeni. 

Jacksona je zgodba zanimala, toda najprej so morali odkupiti pravice in dobiti avtoričino dovoljenje. Za odkup pravic sta se v času, ko roman sploh še ni bil dokončan, že dogovorila Aimée Peyronnet, producentko iz Wild Child Films, in James Wilson, takrat eden vodilnih v Film4. Jackson je navezal stike z njimi in pisateljica je sklenila, da so prava ekipa za prenos romana na filmsko platno.

Zgodbo je bilo sicer zelo težko prirediti, ker je izredno večplastna in čustvena, ni pa linearna, zato je bilo treba najti nov pristop. Je pa omogočala pripoved, ki je zmes čarobnega in kaosa resničnosti. In dalo se je preplesti več filmskih žanrov.

Zlasti je težave povzročala upodobitev nevsakdanje osrednje lokacije, kraja, ki ga Susie imenuje "Vmes". Že na začetku so se odločili, da ta svet ne bo versko obarvan, temveč bo odražal Susiejino notranjost, čustva in sanje. Da bo imel temelje v resničnem svetu, vendar z neomejenimi možnostmi ustvarjanja vsega, kar si Susie zamisli ali hoče doživeti. Ta vmesni prostor nima nobene verske ikonografije, ker niso nebesa, temveč kraj, kamor se Susie zateče, preden je pripravljena oditi v nebesa. Je hkrati osupljivo lep in srhljivo mračen, tolažeč in žalosten, vedno pa povezan z dogodki, ki se odvijajo na zemlji.

 “Zgodba je tudi triler," poudarja Jackson. “G. Harvey  je osupljiv lik, ker je povsem vsakdanji, neopazen človek. Kosi trato, kramlja s sosedi, dobro se zaveda, kako pomembno je ustvarjati prijeten videz. Zato Susie začenja krepko jeziti, ker se zdi, da za umor nikoli ne bo kaznovan."

Film je po Jacksonovih besedah pravzaprav "čustven triler", saj znotraj okvira, ki ga postavlja umor, plete zgodbo o dveh načinih prebolevanja in sprijaznjenja. Po eni strani se mora Susiejina družina sprijazniti, da deklice ni več, in živeti naprej, Susie pa se mora prav tako sprijazniti s svojo smrtjo, da lahko odide naprej. Šele tako lahko vsi, tako žrtev kot njena družina, živijo naprej in ohranijo ljubeče spomine. V nasprotnem jim grozi, da jih bo v nedogled razjedala zagrenjenost.

Obraz Susie Salmon

Družina Salmon je središče, steber filma, najpomembnejši lik z najbolj dramatično vlogo pa 14-letno dekletce. Za ta lik je bilo treba najti mlado igralko, ki bi znala prikazati otroško veselje in nedolžnost, hkrati pa izraziti nepotvorjena čustva ob smrti in po njej.  

 “Veliko najstnic pride na avdicije z že izoblikovanim nastopom," pravi Jackson. “Za Susie pa smo potrebovali povsem drugačno dekle, ki bo delovalo kot normalna, vsakdanja 14-letnica."

Iz poplave avdicijskih posnetkov je kmalu začel izstopati posnetek avdicije Saoirse Ronan.  Saoirse, ki je odraščala na irskem podeželju, je kot njen oče zakorakala v igralske vode. Videli smo jo že v filmu Atonement, ki ji je prinesel celo nominaciji za zlati globus in oskarja.

Avdicijski posnetek je posnel njen oče. Za začetek je mladenka odigrala izredno težak odlomek, na koncu pa jo je oče posnel še, ko se je povsem otroško in nedolžno na vrtu igrala s psom. Ko so ustvarjalci filma dekle tudi osebno srečali, so bili še trdneje prepričani, da je prava za vlogo.

V filmu jo obdajajo velika in znamenita igralska imena, najbolj zanimivo pa je, da se je najbolj zbližala s Stanleyjem Tuccijem, ki igra njenega morilca. Med njima se je spletlo globoko zaupanje in samo tako sta lahko uspešno in čustveno nabito odigrala skupne prizore.       

Susiejinega očeta Jacka igra Mark Wahlberg, ki je končno dobil priložnost igrati družinskega človeka, kakršen je v zasebnem življenju. Jackson je prepričan, da bi na Jackovem mestu Mark ravnal popolnoma enako. Najbolj ganljivi prizori, ko ima Jack občutek, da je Susie še vedno ob njem, so ga tako pretresli, da je bil na trenutke celo preveč objokan za režiserjev okus.

Popolno nasprotje Jacka je mama Abigail, ki se v dvomih, da lahko še vedno živi kot mama in žena, popolnoma zapre vase in ko se ji zdi, da je za družino tako najbolje, odide. Žensko, ki bi jo občinstvo zaradi tega lahko obsojalo, je Rachel Weisz odigrala tako prefinjeno, da je obdržala sočutje gledalcev in si prislužila njihovo razumevanje.

Drugo matriarhinjo v družini, babico Lynn, pa igra ena najboljših igralk sodobnega časa, Susan Sarandon, ki je ustvarila vrhunski lik. Za današnje čase sicer skrajno nekorekten, vendar skoraj boleče resničen. Babica Lynn popiva, kadi in je vse kaj drugega kot vzor za mladino. Vendar je izjemno energična in v kritičnih trenutkih edina vez, ki družino še drži skupaj.

Vizualni stik nebes in zemlje

Peter Jackson slovi po bujni domišljiji, ki je porodila že veliko fantastičnih svetov. In tokrat je ta svoj talent lahko uporabil na nov način. V filmu je združil obe skrajnosti vizualne podobe - preprostost posnetkov resničnega življenja in pestrost onkrajzemskega. In vendar so preprosti prizori polni podrobnosti, ki jim dajejo vzdušje in jih bogatijo - škripanje podnic, piš vetra...

 Susiejin svet vmes mu je pomagala ustvariti ekipa umetnikov, ki je z njim že sodelovala pri Gospodarju prstanov. Resnični svet pa je bil prepuščen Andrewu Lesnieju, stalnemu Jacksonovemu sodelavcu. Kot vedno sta snemala z dvema kamerama, pri roki je bil še steadicam, nekaj posnetkov pa so naredili tudi z miniaturno kamero, ki je popestrila vizualno podobo in vnesla novo perspektivo. 

Eden najpomembnejših prizorov v filmu je trenutek Susiejine smrti. Nasilje, ki ga deklica doživi, je zgolj nakazano, toda prizor se stopnjuje v tako napetost, da postane neizmerno srhljiv, veliko bolj, kot če bi bilo okrutno dejanje nazorno prikazano. 

Skozi film vidimo določene elemente, ki povezujejo Susiejin in resnični svet: uta, kjer naj bi se Susie dobila na prvem zmenku z Rayem, ladje v steklenicah, ki jih je sestavljala z očetom, in koruzno polje, kjer je umrla.

Komentarji

18.11. 2009 ob 18:57

Žal ste spet sfalili z naslovom. Knjiga je odlična, se pa po reklami za film vidi, da so mu dali drug ton, bolj v smislu trilerja. Bomo videli. Pa škoda, ker ne bo pri nas premiere že prej.

— Urška B
26.11. 2009 ob 12:31

Knjiga niti ni tko odlična kot pravi Urška B. No prve 2/3 knjige je še za brat, medtem ko pa je konec povsem neprebavljiv in me samo čudi zakaj snemati film po taki knjigi

— Tadej
27.11. 2009 ob 18:02

ej sm to je res prou se prevede ljubke kosti

— Ančy
7.12. 2009 ob 17:28

Tisti ki so film že videli na nekem festivalu pravijo, da je glede na knjigo polom. Knjiga je meni sicer zelo všeč in upam, da me film ne bo tako razočaral. Zaupam Petru Jacksonu.

— Filip
9.12. 2009 ob 21:26

Zakaj tak naslov?! Študiram angleščino in se samo držim za glavo ob takih naslovih... Knjiga je pa tudi polom od prevoda. V angleščini je odlična, tudi zadnja tretjina TADEJ je odlična, meni ena najboljših. Komaj čakam ta film, ampak mi bo kr muka kupit karto za film V MOJIH NEBESIH... Prevede se "Ljubke kosti", čist tko btw.

Jst zaupam odlični zasedbi, še posebej Saoirse Ronan.

— A
3.1. 2010 ob 13:51

Oprosti "A". O prevajanju iz angelškega v slovenski jezik se nažalost rado zalomi. Recimo Old Dogs so prevedli v Stara Mačka. Zakaj? Ker se ne prevaja vsega čisto dobesedno. A si ti kdaj slišal koga reči: "ta dva sta pa že stara psa"? Jaz še ne :) Se pa strinjam, malo zgrešen naslov pri Lovely Bones, morda pa le ne toliko kot pri kakšnih drugih.

— ...
3.1. 2010 ob 18:42

knjige nisem brala, ampak film ni nič posebnega. da pa ne znamo prevajati je pa že dolgo znano (:

— eva
5.1. 2010 ob 14:58

Joj joj glej ga zlomka spet smo naslov falil. Na pačen slovar bil kaj. Tej prevajalci so pa res eni I D I O T I. Pejte se nazaj šolat in kupte si en slovar! Če ne pa jefilm pomoje kar dobr.

— Sowkenc
9.1. 2010 ob 20:33

komi čakam ta film!aja...kakooje naslov te knige?bi jo rada prebrala

— piiiia
10.1. 2010 ob 1:12

Zelo dober film!!

— Luka
13.1. 2010 ob 13:15

aha...kkao je naslov te knige k bi jo rada prebrala

— nina
20.1. 2010 ob 17:39

Odličen film. Priporočam ogled.

— green
20.1. 2010 ob 19:37

Sem zelo optimističen glede filma- prebral se samo vsebino- zdi se mi, da bo film OK. Upam, da se bom iz dvorane vrnil vesel in kar malce žalosten, ker bo konec filma.

— wqwqwwqwqw
21.1. 2010 ob 7:55

film je mojstrovina kova Peter jackson, če že ne vsebina pa kot ponavadii navduši stil in slika.

— urša
23.1. 2010 ob 13:55

žal blazno razočaran nad filmom. imel sem velika pričakovanja, že zaradi peter jacksona in izvrstne igralske zasedbe... a zgleda da film ne more rešiti niti to.
upal sem, da bo skozi cel film neka nit, tako pa celotna zgodba plava in se tu in tam izgubi... in ta izguba se vidi tudi pri igralcih. Mark Wahlberg neprepričljiv, Rachel Waisz tudi...

mah... res res škoda, ker verjamem, da bi lahko bil dost boljši, če bi se bolj dežali knjige.

drugač pa poglejte pa sami presodite ;)

— y
24.1. 2010 ob 14:04

a ni to drgač kniga Onkraj od pisatlce Gabriela Zevin, mislm dost podobn se mi zdi slike p to

— kr ena
24.1. 2010 ob 14:08

no ja al pa tut ne :)

— kr ena
25.1. 2010 ob 14:09

res so zasral z naslovom ampak pomojm bo film kr uredu.a mi prosm kšn še puve kako je naslov te knige??prosiiiim ker bi jo zlo rada prebrala.

— fani
26.1. 2010 ob 12:27

a obstaja slovenski prevod pa če je kako je naslov

— tanja
29.1. 2010 ob 12:23

film je kot zgleda zanimiv!!!še posebej ker mam rada gruzlivkeeeeee
film bo vredn ogleda...če imaš rad mix romantično,grozljivo..........
bay*

— yai*
29.1. 2010 ob 12:44

komaj čakam

— jan
2.2. 2010 ob 10:22

Naslov filma je tak kot je slovenski naslov knjige.

— bralec
4.2. 2010 ob 5:28

@ fani The Lovely Bones is a 2002 novel by Alice Sebold, poglej na wiki, če te zanima kaj več, @ y kdaj je bil Mark Wahlberg prepričljiv?! - ampak to je itak moje osebno mnenje

— nena
4.2. 2010 ob 12:23

RAZLAGA ORIGINALNEGA NASLOVA: The title of the novel has thematic significance pertaining to the theme of grief. The bones are “lovely” because they are what remain of the narrator who was deeply loved by and loved and continues to love her family, as they do her. From her position after death, she watches her family grieve, even as she grieves herself, and while she cannot change the events in life, her observation of them adds to the healing process, both hers and that of her family. While “bones” suggest death, the narrator seems very much alive throughout the story, and the word “lovely” contributes to this. We tend to think of death as something frightening, and the bones of the dead as something to avoid, but by calling them “lovely bones” the author changes these connotations, softening our dread of death. The author blurs the lines between what constitutes life and death” by having a dead narrator tell the story. // Nevem kaj bluzite s prevodom naslova. Ljubke kosti ? Haha, facepalm ! Naslov niti ni dobesedni prevod, ampak kot povzetek tematike filma, in v tem primeru ne bi mogli najti boljšega. Meni osebno je to TOP film leta 09. Čudovita pripoved, dobri igralci in simpatični efekti. PRIPOROČAM !

— Tadej
5.2. 2010 ob 13:16

Definitivno grem gledat!
Bom videl kako se film drži knjige. Saj veste, filmi so ponavadi slabši kot knjige. A nekaj mi pravi da bo ta film odločen.
Res pa je, da so sfalili z naslovom. Dobesedni prevod je Ljubke kosti.
Pa saj je vseeno. Samo, da bo film dober.

— kjuzgizb
11.2. 2010 ob 13:50

Fajn

— asw
11.2. 2010 ob 16:21

Film me je zelo navdušil in mi je dal misliti. Prizori so posrečeni, narejeni vrhunsko, igra igralcev je prepričljiva in pristna. Všeč so mi prehodi med realnim in "nebesnim" stanjem.

ocena: 9

— anja
16.2. 2010 ob 10:52

jaz sem knjigo brala v anglescini in je res dobra. trailer mi pa ni ravno anjbolj usec, upam da celoten film pozitivno preseneti.

— jaz
18.2. 2010 ob 12:57

to pa morem it gledat.tudi knjigo bom prebrala.

— urška
20.2. 2010 ob 15:00

ta filem je eden od redkih ki jih komaj čakam... v njem je tolko čustev , da jočem že ko gledam trailer....knjiga je zelo, zelo dobra in upam da je film ne bo pokvaru...ponavadi ja filem dooosti hujši od knjige...za ta filem pa morem povedat še to da je zelo dobro izbrana glasba...res ta filem je ZELO dober :D...

— ines
20.2. 2010 ob 17:40

Tadej, ti ne bluzi, glede na to, da sem anglistka, mislim da imam več pojma o prevajanju kot ti.

— Ggg
23.2. 2010 ob 14:52

kulčiii

— lalalala (sm pevka) pač nina pušlar
23.2. 2010 ob 19:24

Ggg mogoče maš res kej več pojma o prevajanju ampak o filmih pa očitno ne ker če bi mela, bi vedla da naslovov ne moreš vedno dobesedno prevajat, ker majo včasih nek globlji pomen in mamo mi za nek pomen drugačno besedno zvezo kot majo v angleščini al pa kšnem drugem jeziku.
res je da se včasih mal čudn slišjo ampak večinoma se trudjo prbližat dejanskemu pomenu filma in zgodbi in jih prlagodijo da so privlačni za javnost.

— JP
23.2. 2010 ob 19:57

Ggg, to, da si anglistka in imaš nekaj pojma o prevajanju, še ne pomeni, da znaš prevajati oz. da drugi nimajo blage veze o tem. Tudi jaz sem v tem 'fohu', pa vseeno ne bom dejala, da je moj prevod edina prava logična izbira.
Osebno mi je naslov všeč, ker zajame celotno zgodbo, film pa si bom zagotovo ogledala.

— Anja
24.2. 2010 ob 10:46

@Ggg, če si anglistka in bi dala filmu naslov ljubke kosti je to še tok bolj žalostno.

— Tadej
24.2. 2010 ob 17:30

omg ker naslow X.D drgač mrm dons na premiero pogledat če je to za kj X.D

— kittyScene<333
25.2. 2010 ob 11:05

Naslov knjige v slovenščini je "V mojih nebesih"- zato je takšen tudi naslov filma.

— Pikabu
25.2. 2010 ob 19:28

ma očitno nimaš lih velik pojma o angl, a ne? pa ne se hvalt okrog s svojim pomankljivim (ne)znanjem

— sir
26.2. 2010 ob 9:54

fuuul dobr film, ga zlo priporočam ... napet zelo ... men je zakon res ... vreden ogleda !!!!

— Martina
26.2. 2010 ob 15:24

Folk glede na to, da film govori o umoru 14-letnice in o žalovanju ter iskanje morilca a se vam zdi da bi naslov "ljubke kosti" dejansko mel kej smisla s filmom?

V angleščini je drgač, ker kot je Tadej že poslal razlago naslova se beseda "lovely" veliko bolj navezuje na ljubezen, ki jo je deklica čutila do družine in družina do nje in so se vsi potem zato tako težko sprijaznili z njeno smrtjo in so hoteli najti morilca. Pri nas pa je "ljubko" bolj povezano s "srčkano" in verjetn se strinjate da to RES ne bi pašal k filmu.

— Eva
27.2. 2010 ob 12:15

film je polom, eden slabsih.

— T_ee
28.2. 2010 ob 10:39

ljubke kosti??? to bi mene bolj spominjalo na kako grozljivko, kar pa za ta film nemorem potrdit,zato tako kot je nekdo rekel je ta naslov plod vsebine celotnega filma:)

— LEPOTEC
1.3. 2010 ob 6:50

Vsem, ki se zgražate nad prevodom naslova filma:
naslov filma ponavadi izbere distributer in zanj prevajalec ni odgovoren. Iz tega razloga se večkrat zgodi, da prevod ne ustreza izvirniku, kot se je zgodilo tudi v tem primeru. Vsem anglistom in anglistkam ter tudi vsem laikom, ki mislijo, da znajo prevajati, pa sporočam, da je študij prevajalstva zelo kompleksen proces učenja prevajalskih tehnik in nikakor ni enostaven. Vsekakor pa dobesedni prevodi niso vedno dobrodošli, saj ne ustrezajo sobesedilu in okoliščinam.
Le čevlje sodi naj kopitar:)

— Prevajalka P
1.3. 2010 ob 15:04

OMG!! kaj je pa z vami narobe(uni ki se pritožujete glede prevoda naslova!!! TA NASLOV JE TUDI V ANG. V PRENESENEM POMENU!! HALO?! gdo pa prevaja dobesedno?! ej uni k nimate pojma u jezikih in prevajanju rajši bojte tiho ker prevod je pravile( po smislu filma pač, ker v slovenščini ni izraza "ljubke kosti", ki bi sploh kaj pomeniu!!)...knjiga je super in film je tui suuuuper!!!...ZELO EMOCIONALEN! js sm jokala že med ogledom trejlerja :'( </3 ..... tko da ogled priporočam :)

— Susie Salmon
2.3. 2010 ob 8:03 zvezdica

Zanimivo.Po ogledu filma sem pričakoval,da me bodo zajeli občutki,s katerimi bom kasneje opravil test videnega,ampak vse kar mi je na koncu ostalo od ogleda,je bilo vprašanje.

Tematika posmrtnega življenja je bila že ničkolikokrat prežvečena v svetu filma.Vsak režiser ali scenarist,si seveda svojo idejo o tem,kam se naša duša povzdigne,naredi sam in skuša publiki približati to idejo.Gre za preprost koncept življenja.

Vsakdo od nas kdaj pa kdaj pomisli na to,kaj nas čaka ob zadnjem izdihljaju,toda,vse je le v teoriji,saj nihče ne pozna realnosti tega prehoda duše iz zemljskega v nezemljsko...onstranstvo je tematika,ki nas tolaži v svojem bistvu.Radi imamo misel,da nas čaka boljše "življenje",kjer ni trpljenja,kjer ni solza,kjer ni naravnih in drugih katastrof,kjer ni bolezni,kjer vladata le ljubezen in veselje...

Otroška nedolžnost pa to vidi skozi svoje oči že tu in zdaj.Otrok ne potrebuje stik z nezemljskim,da v srcu začuti mir in ljubezen,vsak dan mu je dana možnost,ravno zaradi te njegove nedolžnosti,da mu je vsa ta hudobija sveta prišparana.

Susie je povsem običajna in radovedna najstnica,polna zagona in spontanosti,ki brez zadržkov ljubi vse kar lepega ponuja življenje.In ko ostane brez slednjega,se znajde na razpotju v svetu katerega lahko oblikuje po svoji meri.Nasilna smrt pa ji ne dovoli,da bi oprostila in šla naprej.Prisliljena je gledati vse kar je do sedaj ljubila,skozi "steklo" njene duše,ki kljub vsej razigranosti in čistosti,ne more dojeti "kletke" v kateri se je znašla...

In kaj nam na koncu ponudi zgodba?Ko sem se odpravljal iz dvorane,sem takoj pomislil na vprašanje "Kaj smo ljudje v resnici"...smo sadistični?Smo iztirjenci?Smo ljubeči?Smo nedolžni?Smo prijazni?Smo manipulativni?Smo vztrajni?Smo sovražni?Smo paranoični?

Resnica je,da film,predstavlja vse možne človeške vedenjske vzorce.In na vsa vprašanja odgovarja odločno DA.V naši naravi je,da ubijamo,da sovražimo,da ljubimo...toda je nekaj v naši naravi,kar nam gre težje od naštetega,kar preprosto ne znamo in nočemo...najtežje namreč,ODPUSTIMO!

Zgodba nam ves čas izprašuje vest...ves čas nas opominja,da kljub jezi in razočaranju,življenje gre naprej.In ni važno,kaj bomo storili,da se otresemo občutka maščevanja,prvi korak,je vedno odpustiti...ne človeku,ki je zagrešil agonijo v kateri se znajdemo,ampak sebi.Le tako bomo videli spet vso tisto nedolžnost,ki nam bo povrnila zaupanje v življenje in neskončno upanje v boljši jutri,v boljši svet.

Lep,čuteč,poetičen in natrenutke klavstrofobičen,film te ponese v vse dimenzije človeške narave.Zgodba o Susie pa nam je tudi opozorilo in poduk,da nič kar nam je dano,ni samoumevno...

Priporočam vsem tistim,ki imajo radi in sprejemajo življenje takšno kot je,z vso lučjo in mrakom človeške duše.Življenje je krhko,po ogledu tega filma,če boste pravilno interpretirali njegovo sporočilo,pa vam bo naenkrat jasno,da je kljub svoji krhkosti,lepo do svojih KOSTI!

Igra : 8,5/10, Režija : 9/10, Scenarij : 9/10 Zgodba : 8/10 (zaradi zares dobre zasnove in originalne ideje)...

— gumbek77
5.3. 2010 ob 9:51

glede naslova je tako, da ga revajalci včasih ne prevedejo dobesedno, ker kot tak ne bi povedal tisto, kar govori naslov v izvirnem jeziku. Gre za to, da so s takšnim - prirejenim naslovom nekako povzeli rdečo nit tega filma! Določene fraze so v angleškem jeziku čisto drugačne kot v slovenskem. Npr. hungry as hunter - v slovenskem jeziku prevedemo v lačen kot volk, lačen kot pes ipd. Zato ni prav, da se prevajalca omenjenega filma blati kar tako.

lp, Katja

— Katja
5.3. 2010 ob 16:39

glede na slovenscino enih tukaj... vam ni potrebno razpravljati o naslovu filma!

— Bo
7.3. 2010 ob 15:28

efekti v filmu so čudoviti in tudi igralci so dobri . je film ki ti da veliko za razmišljat :) .

— amy
8.3. 2010 ob 14:54

Citiram Susie:"OMG!! kaj je pa z vami narobe(uni ki se pritožujete glede prevoda naslova!!! TA NASLOV JE TUDI V ANG. V PRENESENEM POMENU!! HALO?"

V prenesenem pomenu? aha.. in kaj to v prenesenem pomenu z enim izrazom pomeni?

Citiram Evo:"V angleščini je drgač, ker kot je Tadej že poslal razlago naslova se beseda "lovely" veliko bolj navezuje na ljubezen"

To se mi zdi dost subjektivno mnenje. Men se ljubkost ne zdi ravno beseda, ki bi jo uporabljal za kaj kar nebi mogel ljubiti ali delati z ljubeznijo.
Če rečeš da gledaš v ljubkega fanta...a je to fant ki ti je simpatičen ali ljubezniv? pomoje bolj slednje.
Naslov bi po mojem mnenju lahko bil tudi ljubeznive kosti.
Razlog: ljubek je res lahko tud pudelj čeprav ga ljubiš ampak na drugačn način. če imaš pa ljubeznivega pudlja pa mu ne rečeš ljubezniv če nebi bla ljubeznivost obojestranska in je na ta način ljubeznivost tud bolj ustrojena. Ljubeznive kosti so kosti ki imajo poseben globok emocionalni naboj. Ljubeznivi občutek kateremu govori prvi del moje verzije prevoda naslova se pridruži drugi....kosti...naravno je da jih povezujemo z smrtjo...pojavi se srditost neskladja ljubkega občutja in močnih negativnih delcev podzavestnega strahu pred smrtjo. Smrt kot stvar onkraj našega vedenja tako kot globoko v vesolje dreza naš um do skrajnih meja in jih obremeni za nekaj nepreračunljivega pa čeprav vemo za vsako lastnost in dogodek ki se zgodi in privede do smrti. Ena redkih stvari za katero lahko podrobno poznamo preteklost in sedanjost....ampak še vedno pa ne moremo preseči meje ko bi lahko postavili pravo prognozo...ravno zato pride do tega...te srditosti..tega občutka ob gledanju filma in pričakovanju pred gledanjem. Stvar o katerih bi lahko govorili ure in ure so samo take stvari ki jih ne poznamo ali jih človeški um ne more dojeti. Če stehtamo sadje vemo koliko težko je. Pred tehtnicam je bil pa za ljudi lahko težkost predmeta lahko stvar velikih vprašanj ugibanj in tehtanj "na oko" z dvigovanjem bremen. Rad imam filme ki mi burijo domišlijo ..ne samo domišlijo ampak morebitno realnost...rad imam filme kaj če bi...kaj bi ...rad imam da v filmih ni samo nekih smešnic ki uporabljajo enostaven razum in ozkoglednost določene kulture v namen nepričakovanih situacij ki so nam smešne zgolj zaradi dejstva da smo ozkogledni in "ne-elastični" oz neprilagodljivi za bolj odprte situacije in nove navade.

— matrixfull
8.3. 2010 ob 20:51

ta film je eden najpolših.To pejte gledat se splača.

— lady p
11.3. 2010 ob 15:12

hahaha kuga se vsi tuki kregate hahaha

— lol
12.3. 2010 ob 9:04

Naslova (prevoda) tudi jaz ne bi preveč komentirala, ampak se mi zdi dobra različica glede na vsebino. Ne bi bilo preveč normalno prevajati to kot Prijetne kosti. Sicer je pa film čudovit gledano fotografsko (oz. scena in fotografija je odlična). Zgodba mladinska, zelo lepo prebavljiv film. Več sem zapisala na http://the-movie-perspective.blogspot.com/2010/03/lovely-bones-2009.html

— Maja
12.3. 2010 ob 19:15

Beden film, naslov pa nič boljši. Poskus spodbujanja nekih čustev brez nekih smiselnih ozadij. Veliko stvari privečenih za lase, tako glede tistega vmesnega stanja, pa še česa. Manipulacija s čustvi z zvezi s tako občutljivimi temami.

— XYZ
13.3. 2010 ob 15:47

tak no.... nič posebnega :)

— Tajci
27.3. 2010 ob 22:40

film je zakon...skoraj jokat sm začela kok je žalostn.

— maja
5.4. 2010 ob 11:33 zvezdica

Ogledala sem si film, sicer malce pozno ampak bolje kot nikoli.
Vem, da je priredba po romanu tako,da se mi ni zdelo nekaj zelo posebnega. Prikazano je zelo dobro, vsebina je globoka - te gane do joka, ampak kaj več pa sicer ne. Igralci so odlični, pohvaliti je potrebno saoirse ronan, ki je svojo vlogo izpeljala do perfektnosti. Drugače, ko pa sem že pri tem se mi zdi, da je Stanley Tucci tudi zelo dobro, če ne celo odlično odigral svojo vlogo perfekcionista, ki ga žene sla po umorih. Vsekakor pa je film pri meni vzbudil razmišljanje o tem, kaj se zgodi po smrti, vendar to ni bilo običajno razmišljanje ampak na bolj poetičen način.
Film je vsekakor zelo dober in ga priporočam vsem, ki imajo radi čustveno nabite drame. Napetost niti ne koncu ne pojenja temveč se od samega začetka stopnjuje.

— filmarka
11.4. 2011 ob 15:14

TO JE NAJ BOLSI FILEM NA CELEM SVETU
:)
3>

— NAJ BOLSI FILM
15.8. 2011 ob 4:03 zvezdica

Moram reči, da je to film vreden ogleda.!! ( zame osebno eden izmed najlepših)
Film je zelo lep a hkrati tudi žalosten in ves čas polno nabit s čustvi, ki se stopnjujejo.
Izbira igralcev je zelo dobra, še posebej Saorise. Igralci so res super in s pristno igro zlahka prepričajo gledalca. ;) Ko gledaš film si vedno v pričakovanju, kaj bo pa zdaj. Tema/zgodba ti da res misliti, da je življenje tako, da nikoli ne veš kaj se bo zgodilo in kako bo potem, ko te enkrat ni več. Govori o umoru deklice (in kako ona iz onostranstva doživlja svojo družino ob izgubi), o ljubezni, zaupljivosti ljudi, opozarja na nevarnosti sodobne družbe. Uglaunm te pritegne, še posebej z efekti kjer pokaže kraj "vmes".
Vsak pa ima svoj okus in veselje, tako da ni nujno, da je/bo vsem všeč.
Tisti, ki je gledal film Žena popotnika v času in mu je bil všeč, mu bo všeč tudi ta film ;)

— EvA
8.9. 2013 ob 22:18

eni o filmu sploh nimajo pojma o filmih, se vidi računalniški folk,(nedelaven vase zaljubljen folk...) naj vprašajo svoje starše a je film dober al ne, oni so dali več skoz življenje( kajti nikoli ne veš, da se to lahko zgodi tudi njim),ko bodo imeli svoje otroke ....lahko pa si pogledate tudi film proti svetlobi pa pol sklepajte , če boste razumeli , vsaj nekaj jih ni...

— jani

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.