Kolosej
Film distribucije Blitz Film Video Distribution

Usodna nesreča

drama
Na sporedu od: 9.3.2006, Kolosej Ljubljana
1h 53min / 113min
Leto: 2004
Država: ZDA, Nemčija
Scenarij: Paul Haggis & Bobby Moresco
Režija: Paul Haggis
Verižna prometna nesreča na avtocesti v Los Angelesu združi usodo, strahove in predsodke zelo različnih ljudi, zaznamovanih s terorističnimi napadi 11. septembra: temnopolti detektiv (Don Cheadle) z materjo, ki se predaja mamilom, dva tatova avtomobilov, ki rada polemizirata o družbi, raztreseni tožilec in njegova histerična žena (Sandra Bullock), rasistični policist s partnerjem (Ryan Phillippe), ki vse težje prenaša njegovo obnašanje, uspešen, toda zaradi barve kože vedno diskriminirani hollywoodski režiser, imigrant iz Bližnjega Vzhoda, ki si je kupil pištolo, da bi zavaroval svojo trgovino, mehiški orodjar s hčerko, ki ne prenaša orožja in številni drugi. Film je prejel 6 nominacij za oskarje.

"Mislite, da veste, kdo ste? Še sanja se vam ne." - policaj John Ryan

V predbožičnem času se po Westwoodu sprehajata dva mlada Afro-Američana. Kmalu bosta sprožila vrsto dogodkov, ki bodo vplivali na množico ljudi. Peter (Larenz Tate) in Anthony (Chris "Ludacris" Bridges) ukradeta črn lincoln navigator. S tem prekrižata pot ambicioznemu javnemu tožilcu Ricku Cabotu (Brendan Fraser), čigar kampanja za ponovno izvolitev temelji na odločni politiki boja proti zločinu, ter njegovi soprogi, prestrašeni in privilegirani Jean (Sandra Bullock). Policija hiti na kraj dogodka, tatova pa pobegneta v industrijski del Los Angelesa, kjer nehote povozita moškega azijata. Poškodovanega stlačita v prtljažnik in odvržeta pred vrati lokalne bolnišnice.

Hkrati pa policijska patrulja v Studio Cityju ustavi drugi afro-ameriški par v lincolnovem navigatorju. Čeprav tablice in tudi sama nikakor ne ustrezata opisu tatov, filmski režiser Cameron Thayer (Terrence Howard), pripadnik višjega srednjega razreda, in njegova soproga Christine (Thandie Newton) vseeno izkusita ponižujočo preiskavo, ki jo vodi policist Ryan (Matt Dillon), besen zaradi neuspešnega pogovora z zavarovalnico glede očetove bolezni. Njegovo ravnanje zbegano opazuje njegov partner Tom Hansen (Ryan Phillippe). Končno "samo z opozorilom" spustita par, Christine pa želi prijaviti incident, medtem ko želi njen soprog pozabiti vse skupaj in naslednji dan mirno oditi na delo.

Na drugi strani mesta detektiv Graham Waters (Don Cheadle) in njegova partnerka Ria (Jennifer Esposito) preiskujeta zločin blizu prodajalne alkoholnih pijač, kjer je afro-ameriškega policista pod krinko Williama Lewisa, najverjetneje v samoobrambi, ubil beli policist Conklin. Rick Cabot se zaveda, kakšno škodo bi povzročila novica o kraji njegovega avtomobila in o umoru policista, zato mrzlično išče "črnca, ki ga bo odlikoval", da bi že v kali zatrl vse politične posledice zadnjih dogodkov. Da bi bilo vse skupaj še bolj zapleteno, Hansen prosi načelnika za premestitev in novega partnerja, toda načelnik mu ponudi samostojno delo v zameno za "priznanje", da je vzrok njegove zahteve "neprijetna osebna težava."

V trgovini z orožjem v središču mesta želi odločen iranski imigrant Farhad (Shaun Toub) kupiti orožje, s katerim bi branil svojo trgovinico. Farhad ne razume najbolje, kaj mu govori lastnik, tako da ga slednji vrže ven s kupom zmerljivk. Njegova hči Dori (Bahar) kupi pištolo in zavoj po lastni izbiri. Farhad skrije pištolo v predal za pultom v svoji trgovini, medtem ko mu ključavničar Daniel (Michael Peña) menja ključavnico in ga še opozori, da bi moral zamenjati kar cela vrata. Toda Farhad je prepričan, da ga želi ključavničar ogoljufati, zato kriči nanj, ga zmerja in grozi, ter mu noče verjeti, da so v bistvu za težave kriva vrata.

Daniel ob vrnitvi domov najde svojo hčerko Laro (Ashlyn Sanchez) prestrašeno pod posteljo in prepričano, da je slišala strele. Daniel jo potolaži, da je nova soseska mnogo varnejša od prejšnje in ji okoli vratu zaveže neviden neprebojni plašč, za katerega pravi, da jo bo ščitil tudi pred kroglami, zato se ji ni treba nič več bati.

Na žalost tistim, ki se srečajo, prepričanje, da se moramo bati samo strahu, počasi bledi v morju tatov in vse povprek švigajočih krogel v neštetih, na videz neskončnih srečanjih z neizbežnim in neustavljivim. V mestu angelov, kjer se lahko lahen dotik hitro spremeni v potpludbo in se bežen stik hitro smatra za več kot intimen, je postalo zaletavanje v druge način življenja.

Neprespane noči: nastajanje filma

Sploh ne govori z mano, če ne znaš amerikansko." - Shaniqua

Za scenarista in režiserja Paula Haggisa je bil scenarij za Usodno nesrečo rezultat zapletene mreže osebnih izkušenj in strahov. Ko se je vračal iz videoteke v Los Angelesu, so mu ukradli avto in mu pri tem grozili s pištolo. Šel je domov, zamenjal vse ključavnice in ... začel razmišljati o tipih, ki so mu ukradli avto - kako dolgo se poznajo, kako se zabavajo, ali se imajo za zločince in kako opravičujejo svoja dejanja - saj to počnemo vsi. Več let pozneje se je odločil to opisati - z njihovega vidika.

"V petindvajsetih letih življenja v Los Angelesu sem bil priča posebne vrste rasni in razredni vojni in nestrpnosti v vsakdanjem življenju, videl pa sem tudi, kakšna opravičila najdemo za to, kako si uredimo življenje, da se ne bi soočali s takšnimi težavami in kako zanikamo obstoj rasnih nasprotij. Nihče ne bo priznal svojih predsodkov, vendar pa lahko nenehno slišite "nedolžne" komentarje ali šale - ki jih belci pripovedujejo v družbi svojih temnopoltih sodelavcev, kot da bi s tem zanikali obstoj rasizma. Opazoval sem tudi, kako politiki izrabljajo dogodke, povezane z rasizmom, za svoje cinične in sebične cilje. Šele po 11. septembru sem dojel, kako moram napisati ta scenarij. Kajti film ne govori samo o rasi in družbenih slojih, temveč o strahu pred tujci. O nestrpnosti in sočustvovanju, o odločitvah, ki jih sprejmemo, ko se skušamo "vklopiti", in o ceni, ki jo plačamo za to. O jezi, kadar nas kdo obsoja, sami pa niti ne pomišljamo soditi druge. In o tem, kako pogosto nas tisti, ki smo jih obsodili nečesa, presenetijo - v dobrem ali slabem smislu."

Robert "Bobby" Moresco, ki je s Haggisom sodeloval pri pisanju scenarija, pravi: "Mislim, da se v Ameriki vsak srečuje z rasnim vprašanjem in rasizmom. Ne poznam nikogar, ki bi se mu lahko izognil."

Haggis dodaja: "Živimo v družbi strahov, v kateri ljudje, kot je recimo naš predsednik, izkoriščajo strah za nadzorovanje, mediji pa izkoriščajo strah, da manipulirajo z nami."

Producentka Cathy Schulman pojasnjuje: "Ta film ne spada v nobeno zvrst. To je film o resničnem življenju, hkrati pa je pravljica in predstava. In zgodba o upanju."

Mark R. Harris, dolgoletni Haggisov sodelavec in producent filma, pravi: "Imenoval bi ga siva komedija. Ni čisto črna. Sili vas k razmišljanju, da vam povod za smeh in priložnost, da v filmu prepoznate samega sebe."

Sandra Bullock, ki igra Jean Cabot, trdi: "Tako distancirani smo drug od drugega, da lahko samo ob hudi katastrofi občutimo oziroma si priznamo, kaj se v resnici dogaja. Skušamo zatiskati oči, ko ugasnemo televizor, svet preneha obstajati. Preveč lagodno živimo. Preveč."

Igralka Jennifer Esposito, ki igra detektivko Rio, pravi: "Smejali se boste in neprijetno vam bo, ker se smejete. To je najboljši scenarij, kar sem jih prebrala zadnjih nekaj let. Ob njem se boste pogovarjali, se zabavali in jezili."

Režiser zaključuje, da resnica pogosto boli: "To ni film o nekom drugem. To je film o ljudeh, kot smo mi, o ljudeh, ki mislijo, da vedo, kdo so. Ko pa se znajdejo na preizkušnji, dojamejo, da se jim niti sanja ne."

Haggis pripoveduje o svoji pred kratkim preminuli prijateljici Aniti Addison, politični aktivistki in režiserki, ki ji je film posvečen: "Rasizem je oblikoval njeno življenje. Njeni starši so se na jugu borili za državljanske pravice, svojo hčer so kot način boja proti segregaciji vpisali v belske šole. Sošolci so jo zmerjali z raznimi nazivi, beli starši so iz šol izpisovali svoje otroke, pripadniki KKK so prižigali bakle, zvezni agenti so prihajali v šolo in jih silili k integraciji. Pogosto sem se spraševal, če si lahko otrok sploh kdaj opomore od tako krutih izkušenj. Anita ni o tem nikoli spregovorila besede. Bila je velika, izjemna in lepa ženska, polna podpore, ki se je uprla vsakemu, ki je bil najmočnejši v kateri koli družbi. Ko sem slišal njeno zgodbo, sem vedel, zakaj je to počela."

Vsi se strinjajo, da so manjšine v filmu enako zastopane - v smislu, da vsak dobi, kar mu gre. Haggis prizna ravnotežje in pojasnjuje: "Ta zgodba je povedana z vidika avtomobilskih tatov in ne z mojega. Želel sem se poigrati s stereotipi, s predsodki, ki jih imamo do tujcev. Poleg tega sem želel pokazati, kako lahko človek vpliva na druge, ne da bi se tega sploh zavedal."

Moresco, koscenarist, ki je dva tedna intenzivno delal s Haggisom, dodaja: "En dogodek vpliva na drugega in tako skozi vso zgodbo, posledice pa so nepričakovane."

Ryan Phillippe, ki igra policista Toma Hansena, pojasnjuje: "Vidite, kako krhek je človeški rod. Najbolj nedolžna odločitev, ki se vam v nekem trenutku ne bo zdela pomembna, lahko ima ogromne posledice."

Haggis pravi, da je krog sklenjen: "Ni mi všeč, kako Američani radi predalčkamo ljudi in jih obsojamo. Hotel sem, da bi začeli obsojati sami sebe. Svoje misli, ki jih redko povemo na glas. Svoje odzive, o katerih redko razmišljamo. Da obsojamo predpostavke in stereotipe, strah in zanikanje."

Sandra Bullock je še bolj ostra: "Če v filmu ne boste našli delčka sebe, pomeni, da ste lažnivec, čisto navaden lažnivec."

Moč udarca: razred in rasa

"Sanja se vam ne, zakaj imajo avtobusi ogromna okna, kajne? Samo zato,da ponižujejo temnopolte, ki so se prisiljeni voziti z njimi." - Anthony

Moresco pojasnjuje, da sta se s Haggisom že na začetku odločila govoriti o rasnih vprašanjih: "Če o tem ne spregovorimo neposredno, potem v bistvu ne govorimo o rasnih vprašanjih, temveč poskušamo ravnati politično korektno. Tega pa nisva hotela. Zato sva se odločila neposredno pozabavati s tem."

Med pisanjem scenarija sta lahko napisala, kar sta hotela, saj je bilo malo verjetno, da bi kateri koli studio ali producent sprejel takšno zgodbo. Toda v nasprotju s pričakovanji so producenti in igralci sprejeli njun temni portret sveta. Cheadle pravi: "Ta film ni ne polemičen ne raziskovalen. Ni niti poklon niti lekcija. Upam, da se bo občinstvo zabavalo in da bodo veseli, ker si ga bodo ogledali."

Howard nadaljuje: "Tako kot Cameron se lahko poskušate vklopiti, a vam to nikoli ne uspe. Ker naredimo preveč kompromisov, se moramo včasih boriti za lastno človečnost. Mislim, da je prav to bistvo tega filma. "

Film Usodna nesreča je univerzalen zahvaljujoč globoko ukoreninjenim večkulturnim sporom in njihovim tragikomičnim posledicam.

Moč besede: razdelitev vlog

Filmarjema je bilo jasno, da morata najprej najti zvezdo, ki bi sprejela vlogo v njunem filmu, da bi lahko s tem argumentom od vlagateljev izvlekla dovolj denarja za snemanje filma. Na vrhu njunega seznama je bil Don Cheadle, dobitnik zlatega globusa, znan po filmih Boogie Nights, Traffic, The Rat Pack, Oceanovih enajst, Swordfish in The Family Man.

Haggis pravi: "Najprej sva se obrnila na Dona in ta je takoj pristal." Poleg tega se je

Cheadle odločil, da bo eden od producentov filma. Moresco dodaja: "Zahvaljujoč njegovi zagretosti so številni igralci prebrali scenarij, samo da nam bi povedali svoje mnenje. To se v Hollywoodu ponavadi ne dogaja, pa tudi tokrat se ne bi, če ne bi bilo Dona."

Schulmanova ga lahko samo hvali: "Trudil se je kot igralec in kot producent ter kot prijatelj. Medtem je moral v Afriko na snemanje drugega filma, vendar je vsak dan klical in spraševal, kako nam gre."

Cheadle pa pravi: "Z dobrim materialom ni težko pritegniti igralcev. Če imate dober scenarij, lahko dosežete marsikaj."

Sandra Bullock pravi: "Scenarij me je navdušil. Sprejela bi katero koli vlogo v tem filmu. Filmi, ki se snemajo z velikim proračunom, ponavadi zgubijo nekaj ustvarjalnosti in energije, ki bi jo morali dati igralci sami. Pri neodvisnih filmih se morate znajti, kako boste snemali s sredstvi, ki so na razpolago, kar pomeni omejeno število likov in lokacij."

Haggis in Moresco sta posebno pozornost posvetila likom, da bi se izognila njihovi preprosti kategorizaciji na pozitivne in negativne. Haggis pravi: "So enostavno ljudje z napakami. Taki kot mi."

Matt Dillon, ki igra policaja, pravi: "V tem filmu ni nič tako, kot se zdi. Nič ni samo črno ali belo. Ljudje so dobri in slabi. In o vsakem od njih, ne glede na to, kako dolgo so na platnu, izvemo veliko."

Kraj nesreče: Los Angeles

"Mislite, da potrebujejo še enega policaja - dilerja, ali pa morda potrebujejo padlega temnopoltega junaka?" - Flanagan

Najprej izvemo, da ne glede na poreklo, vsi liki živijo in delajo v Los Angelesu. To mesto je v zgodbi poseben lik. Kot New York ali Chicago je večetnično mesto, a se razlikuje po tem, kako se vsaka skupina v njem giblje in živi.

Moresco pravi: "Narava New Yorka sili ljudi vseh ras, da živijo skupaj. Hodijo po ulici, vstopajo v trgovine, dvigala, prečkajo ceste itd. s someščani, pa če jim je to všeč ali ne. V Los Angelesu sedete v svoj avto, se odpeljete v službo in se peljete domov. Večinoma vam ni treba biti niti minute z nikomer, razen s samim s sabo. "

Schulmanova pojasnjuje: "Potujemo v kapsulah s klimo, vse, kar potrebujemo, kupimo iz avta, svet opazujemo skozi steklo in kovino. V svojih avtomobilih smo zaščiteni. To je poenostavljen, vendar presenetljivo resničen vidik. Vključimo slušalke, GSM aparate, CD playerje, DVD, PDA, telefone in fakse in se vozimo skozi predel mesta, ki ga sploh ne opazimo. V vseh sodobnih mestih se pojavlja vprašanje rasizma in etničnih sporov, v Los Angelesu pa se trudimo, da jih ne opazimo."

K takšni napetosti v mestu so precej doprinesli zloglasni primeri, kot je recimo nedavni škandal, povezan s korupcijo v policijskih vrstah. Napetost obstaja tudi med premožnimi in revnimi, med neverjetnim bogastvom in glamurjem Hollywooda in Beverly Hillsa za razliko od hude revščine in nasilja, ki vladata v nekaterih drugih predelih mesta, kot je recimo South Central.

Scenograf Laurence Bennett pravi: "V Los Angelesu živi največja skupina Mehičanov izven Mehike, največja skupina Korejcev izven Koreje, največja skupina Tajcev izven Tajske. To je nekaj izjemnega."

Cheadle dodaja: "Los Angeles bo kmalu postal mesto, kjer bodo belci v manjšini."

Howard trdi, da film prikazuje pravo naravo človeka: " Ljudje se bodo vedno obnašali, kot se obnašajo. Nikoli ne bo bolje, kvečjemu slabše. Nihče ne zaupa ne guvernerju ne predsedniku. Ne zaupajo tistim, ki so jih izbrali sami, ne zaupajo niti policiji, ki naj bi jih varovala."

Potreben je en sam dogodek, ki bo sprožil plaz. V tem filmu je ta dogodek kraja avtomobila. Fraser pravi: "Gre za dva lopova, ki ju doživljam kot postmoderna Rosencrantza in Guildensterna. Po mestu se vozita v avtu, ki sta ga ukradla javnemu tožilcu in počasi dojemamo, kako je njuno življenje povezano z življenjem ostalih likov. "

Za raperja Chrisa "Ludacris" Bridgesa, za katerega je to prva filmska vloga in ki igra avtomobilskega tatu Anthonya, je bilo snemanje z vrhunsko ekipo več kot vznemirljivo. "Bil sem novinec. Prišel sem na snemanje, skušal sem si čim več zapomniti, opazovati, se učiti od nadarjenih igralcev, ki so vedeli, kaj počnejo. Howard me je nenehno motiviral, da sem se trudil, kolikor sem mogel. Anthony je izjemno pameten tip, ki čuti, da je napočil čas sprememb, zato skuša svojemu prijatelju Petru pojasniti, kako deluje ta svet."

Kar se ostalih igralcev tiče, Haggis trdi, da jim je želel dati vloge, ki niso tipične zanje. Schulmanova se je bala odziva nekaterih igralcev na malce bolj negativne like, vendar je naletela na visoko raven profesionalnosti in talenta.

Sandra Bullock o svojem liku pravi, da je: "... volk v ovčji koži. Je primer osebe, ki je zgradila življenje okoli neverjetno nepomembnih in praznih reči. V nekem trenutku pa ji življenje spolzi iz rok in prisiljena se je soočiti s stvarnostjo, s tem, da njen soprog ni takšen, kot si ga je predstavljala, da njeno življenje ni takšno, kot si ga je predstavljala in da tudi sama ni nežna in dobra, kot daje vtis."

Fraser se je za vlogo javnega tožilca pripravljal kar s pomočjo Steva Cooleyja, javnega tožilca Los Angelesa, ki mu je celo posodil svoje manšetne gumbe. Fraser pravi: "Podaril mi je svoj čas in znanje. Po tej izkušnji zares cenim njegovo delo. Sam mi je rekel, da se pogosto počuti kot gasilec - hiti od enega požara k drugemu in ga poskuša pogasiti."

Vez: Cheadle povezuje vse

"Torej je največja uganka, kdo je zbral vse te izjemno različne kulture in jih naučil parkirati na trati pred hišo." - detektiv Graham Waters

Policaj Graham Waters, ki ga igra Cheadle, je edini lik, ki je povezan z vsemi življenji v zgodbi. Vendar pa zgodbe ne spremljamo skozi njegove oči. Cheadle pravi: "Graham se samo dotika različnih idej, zgodb, konceptov in življenj, vendar pa jih ne obsoja. Je kot tihi vodič. To je zapleten lik. In hkrati je preveč prestrašen, predaleč nad prepadom je in ne more se vrniti niti se poskusiti zares navezati na kogar koli."

Jennifer Esposito, ki igra Grahamovo partnerko in ljubico Rio, pravi: "Gre za komunikacijo. Ona poskuša še naprej govoriti z ljudmi, sočustvovati z njimi, vendar pa njo le redko kdo ogovori. Res žalostno. Mislim, da je sporočilo tega lika, da moramo poslušati drug drugega."

Howard verjame, da je bila najpomembnejša Cheadlova vloga prav vloga producenta: "Iz srca mu čestitam, ker se je spopadel s takšnim projektom, ohranil njegovo integriteto, pritegnil nadarjene igralce, ki jim njihovo delo veliko pomeni. Zato ga zelo cenim."

Matt Dillon pravi o likih: "Vsak od likov v tem filmu ima eno od univerzalnih lastnosti - ne glede na to, kako nepopolni so. Še vedno so ljudje in resnično je najpomembnejše, da drug na drugega vplivajo na tej človeški ravni."

Ryan Phillippe dodaja: "Vsak lik je na svojevrstnem robu živčnega zloma. In prav to ohranja napetost zgodbe."

Snemanje na ulicah Los Angelesa

Producent Mar Harris, znan po projektih, kot je Baywatch, pa tudi po neodvisnih filmih, kot je nagrajeni Gods and Monsters, pravi: "Vedeli smo, da ne bo preprosto, toda scenarij je briljanten. Verjamem, da ljudje želijo videti nekaj, česar še niso videli."

Harris je poslal scenarij Bobu Yariju v Bull's Eyu konec leta 2002. Bull's Eye je producentska hiša, v kateri so partnerji Bob Yari, Cathy Schulman in Tom Nunan in katerim so se kot producenti pridružili Harris, Haggis, Moresco in Cheadle. Že januarja naslednjega leta so se začele priprave na snemanje, ki je trajalo le petintrideset dni.

Schulmanova opisuje: "Snemanje je bilo kot plaz, ki je postajal vse bogatejši z energijo, močjo, težo, lepoto, ljudmi in sodelovanjem. Nisem še doživela česa takega."

Direktor fotografije James Muro trdi, da je ključ uspeha v razumevanju raznolikosti svetlobe in videza sončne južne Kalifornije: "Sam sem iz New Yorka, a sem takoj, ko sem prispel v Los Angeles, dojel, v čem je razlika med tema velemestoma. Los Angeles je v filmu eden izmed likov, zato sem skušal to poudariti s svetlobo, z ulično razsvetljavo, s tistim, kar vidite v mraku in v senci."

Scenograf Bennett pravi: "Paul in Jimmy sta natančno vedela, kaj želita. In za scenografe pravijo, da najbolje opravijo svoje delo, kadar ga nihče ne opazi. Toda Los Angeles je neusahljiv vir navdiha. Voziček iz veleblagovnice boste našli na najbolj čudnih koncih mesta, napolnjenega z najbolj čudnimi rečmi."

Ekipa je izkoristila vse možne lokacije na prostem, kar jih je lahko, vključno z božičnimi okraski, s katerimi so že okrasili mesto. Schulmanova dodaja: "Če pazljivo pogledate, boste dojeli, da je božič ena izmed tem, čeprav ga nihče ni niti enkrat omenil."

Snemali so v vseh delih mesta - to so bili Chinatown, San Fernando Valley, Santa Monica in San Pedro, South Fairfax Avenue, središče mesta z mestno hišo ter križišče ulic Broadway in Ord, Westwood, Sherman Oaks, Carney's Hot Dogs na bulvarju Ventura v Studio Cityju, pa tudi zasebne hiše v Sherman Oaksu in Lake Balboa ter Loyola High School na bulvarju Venice.

O igralcih

Sandra Bullock (Jean Cabot) - je ena najbolj iskanih igralk v Hollywoodu. Ob Hughu Grantu smo jo videli v romantični komediji Two Weeks Notice, ki jo je tudi producirala. Poleg tega je tudi izvršna producentka televizijske nadaljevanke The George Lopez Show, producirala pa je tudi dolgo pričakovano nadaljevanje Miss Congeniality 2.

Svetovno slavo si je prislužila s filmom Hitrost iz leta 1994, sledili pa so While You Were Sleeping (nominacija za zlati globus), The Net, A Time to Kill, Hope Floats, Practical Magicreža (njena hiša Fortis Films je bila koproducent tega filma), forces of Nature, Hitrost 2, In Love nad War, Gun Shy, The Vanishing, Wrestling Ernest Hemmingway in Murder By Numbers, svoj glas pa je posodila tudi Miriam v animiranem filmu Prince of Egypt.

Kot scenaristka in režiserka je prvič sodelovala pri kratkometražnem filmu Making Sandwiches, v katerem tudi igra ob Matthewju McConaugheyju in ki je bil leta 1997 prikazan na filmskem festivalu Sundance.

Za svoje delo je prejela številne nagrade in nominacije, vključno z dvema nominacijama za zlati globus.

Don Cheadle (detektiv Graham Waters) - Odkar ga je Združenje filmskih kritikov Los Angelesa razglasilo za najboljšega stranskega igralca za vlogo v filmu Devil in a Blue Dress, v katerem je igral ob Denzlu Washingtonu, se Don Cheadle nenehno pojavlja v nizu nepozabnih vlog v gledališču in filmu.

Pred kratkim smo ga lahko ob Piercu Brosnanu in Selmi Hayek videli v komediji After the Sunset Bretta Ratnerja ter v filmu Oceanovih dvanajst Stevena Soderbergha, v katerem so se ponovno srečali z Georgom Clooneyjem in Braddom Pittom. Igral je v filmih Hotel Ruanda, The Assassination of Richard Nixon, Oceanovih enajst, v z oskarjem nagrejenem Trafficu, Out of Sight, Boogie Nights, The Meteor Man Bulworth, Swordfish in Mission to Mars. Za vlogo v filmu Rosewood Johna Singletona je bil nominiran za nagrado NAACP.

Izmed njegovih ostalih filmov naj omenimo še Family Man z Nicolasom Cageom, Manic režiserja Jordana Melameda, The United States of Leland in Things Behind the Sun, za katerega je bil nominiran za emmyja in nagrado Independent Spirit.

Cheadle je znan po svojem delu na televiziji. Dobil je zlati globus za vlogo v HBO-jevem filmu The Rat Pack, za emmyja pa je bil nominiran za glavno vlogo v A Lesson Before Dying.

Igral je v nadaljevankah Picket Fences, Urgenca (še ena nominacija za emmyja), The Golden Palace ter Princ iz Bel Aira.

Izmed njegovih odrskih vlog so najbolj znane vloge v Top Dog Underdog, Leon, Lena, Lenz, The Grapes of Wrath, Liquid Skin, Cymbeline in Blood Knot.

Cheadle je rojen v Kansas Cityu (Missouri), živel je v Lincolnu (Nebraska) in Denverju (Colorado), na koncu pa se je nastanil v Los Angelesu. Obiskoval je prestižno kalifornijsko umetniško akademijo CAL ARTS v Valenci, diplomiral iz umetnosti in se prijavil na avdicije za številne televizijske vloge. Je nadarjen glasbenik, igra saksofon, sklada in poje, ukvarja pa se tudi z gledališko režijo.

Matt Dillon (policist Ryan) - že več kot dve desetletji je primer vsestranskega in nadarjenega igralca. Od ključne vloge v The Outsiders do There's Something About Mary se je dokazoval kot eden najbolj vsestranskih igralcev svoje generacije.

Pred kratkim je napisal scenarij in režiral svoj prvi celovečerni film City of Ghosts, v katerem igrajo Gérard Depardieu, Stellan Skarsgård in James Caan ter on sam.

Leta 1990 je igral odvisnika v filmu Drugstore Cowboy Gusa Van Santa. Sledili so filmi Beautiful Girls, Singles, Grace of My Heart, Albino Alligator, Rumble Fish, Flamingo Kid, To Die For in Wild Things. Igral je tudi v gledališču ter na televiziji, sodeloval pa je tudi pri sinhronizaciji dokumentarcev.

William Fichtner (Flanagan) - igral je v HBO-jevem filmu Empire Falls s Paulom Newmanom in Edom Harrisom, pred kratkim pa je končal snemanje filmov The Chumscrubber in Ultraviolet.

Njegovi ostali filmi so: Black Hawk Down Ridleyja Scotta, Whats The Worst Thing That Could Happen, Pearl Harbour, Drowning Mona, Passion Of The Mind, The Perfect Storm, The Healer, Armageddon, The Underneath Stevena Soderbergha, Heat Michaela Manna, Strange Days v režiji Kathryn Bigelow, Contact in Albino Alligator.

Na televiziji je igral v NBC-jevi nadaljevanki West Wing.

Brendan Fraser (Rick Cabot) - je vsestranski igralec, izjemno nadarjen za odkrivanje človeške plati svojih likov. Eden izmed njegovih najnovejših projektov je igrano-animirani film Looney Tunes: Back in Action Joeja Danteja, ki so ga posneli za Warner Bros.

V začetku leta 2002 je Fraser igral v pohvaljenem filmu The Quiet American Phillipa Noyceja, posnetega po istoimenskem trilerju Grahama Greena iz leta 1955. V filmu igra tudi Michael Caine. Leto pred tem je posnel uspešnico The Mummy Returns, v kateri je znova igral vojaka tujske legije Ricka O'Connella, tako kot v prvem delu The Mummy iz leta 1999. Ta film je remake klasika grozljivk iz leta 1932.

Leta 2001 je Fraser igral v Lyric Theatru na londonskem West Endu v produkciji Mačka na vroči pločevinasti strehi Tennesseeja Williamsa v režiji Anthonya Pageja.

Leta 1999 je igral v z oskarjem nagrajenem Gods and Monsters Billa Condona, v katerem igrata tudi Sir Ian McKellen in Lynn Redgrave, medtem ko naj izmed njegovih novejših projektov omenimo Bedazzled z Elizabeth Hurley, Monkey Bone ter Blast From The Past, v katerem igrajo še Alicia Silverstone, Christopher Walken in Sissy Spacek. Nato je dobil glavno vlogo v filmu Dudley Do-Right s Sarah Jessico Parker in Alfredom Molino. Leta 1997 je posnel George iz džungle in romantično komedijo Still Breathing.

Znan je po vlogah v gledaliških predstavah, kot je Four Dogs and a Bone v režiji Lawrenceja Kasdana.

Thandie Newton (Christine Thayer) - je pred kratkim posnela Riddickove kronike, v katerem igrajo tudi Vin Diesel, Karl Urban in Judi Dench. To je nadaljevanje filma Planet teme, ZF akcijsko-pustolovskega filma, ki spremlja potovanje Richarda B. Riddicka, ki mora med begom pred lovci na glave rešiti vesolje.

Igrala je v sodobnem romantičnem trilerju The Truth About Charlie ter Ljubljena Jonathana Demmeja iz leta 1998, v katerem igrata tudi Oprah Winfrey in Danny Glover.

Medtem ko je kot šestnajstletnica obiskovala sodobni ples v londonskem Art Educational School, je dobila glavno vlogo v filmu Flirting. Nato je diplomirala iz antropologije na Cambridgeu in igrala v filmih Intervju z vampirjem, Jefferson v Parizu, Gridlock'd, Besieged Bernarda Bertoluccija ter v NBC-jevi nadaljevanki "Urgenca".

Ryan Phillippe (policist Thomas Hansen) - je igralec, producent in scenarist. Igral je v raznovrstnih filmih, od Disneyjevega Crimson Tide režiserja Ridleyja Scotta do Little boy blue z Nastassjo Kinski, Na nikogaršnji zemlji in Homegrown z Billyjem Bobom Thorntonom ter v Playing By Heart, v katerem igrajo še Sean Connery, Angelina Jolie in Gena Rowlands.

Sledile so uspešnice I Know What You did Last Summer, Cruel Intentions, Studio 54, Gosford Park, Igby Goes Down, Anti-Trust, Company Man, Way of The Gun in psihološki triler The in Inside.

S partnerjem Davidom Siegalom je osnoval producentsko hišo Lucid Films, katere prvi projekt je bil White Boy Shuffle.

O filmskih ustvarjalcih

Paul Haggis (koscenarist, režiser in producent) - časopis Razor je marca 2003 objavil seznam "nekonformistov, ikonoklastov, neodvisnih umov, ki prerastejo v legende", na katerem so se ob Haggisu znašli še Sam Shepard, Julian Schnabel, Baz Luhrmann, Lance Armstrong, Richard Branson, Robert Shapiro, John Irving in Bill Clinton.

Haggis dela na rokopisu komedije Honeymoon with Harry, ki ga namerava posneti v lastni režiji. Sledi priredba romana Jamesa Bradleyja Flags of our Fathers, ki jo bo režiral Clint Eastwood. Sodeloval je tudi pri številnih televizijskih nadaljevankah, kot so EZ Streets, Due South, City, Thirty-Something, Zakon v Los Angelesu in The Tracey Ullman Show.

Dobil je številne nagrade, vključno z dvema emmyjema, The Humanitas Prize, TV Critics Association Program of the Year Award, Viewers For Quality Television Founders Award, Banff TV Award, the Columbia Mystery Writers Award, šest geminijev, dva Houston Worldfest Gold Awards, Prism Award, EMA Award, Genesis Award, Ethel Levitt Memorial Award for Humanitarian Service ter prestižno nagrado WGA-a Valentine Davies Award.

Bobby Moresco (koscenarist in producent) - Usodna nesreča je njegov prvi celovečerni film, kjer je sodeloval kot koscenarist in producent. Pred tem je sodeloval v televizijskih projektih EZ Streets, Falcone, in Millennium ter pri filmih Million Dollar Baby v režiji Clinta Eastwooda, One Eyed King in The Dinosaur z Armandom Assantejem.

Igro je študiral v New Yorku in Los Angelesu ter leta 1978 osnoval lastno gledališko skupino The Actor's Gym. Napisal, produciral in/ali režiral je več kot 35 gledaliških iger.

Laurence Bennett (scenograf) - je sodeloval pri več kot dvajsetih filmih in televizijskih projektih, vključno z Men vs. Women in Modern Girls ter Grey's Anatomy, Miracles, Mister Sterling, Once and Again (nominiran za zlati globus), EZ Streets in številnih drugih.

Komentarji

3.2. 2006 ob 0:15

zamujate ta film sm gledu že 1let nazaj

— sos
3.2. 2006 ob 15:47

ne morm vrjet,da dajo tak film šele sedaj v kino (poglejte leto izida). Zlo dobr film, vredn ogleda!

— odlično
4.2. 2006 ob 17:36 zvezdica

Film je dobr.dokaj dobra igralska zasedba,zanimiva, odštekana,prepletena zgodba,ki je vredna ogleda!!

— GANGSTA SH*T
5.2. 2006 ob 17:18

Film je dobr.

— karmencka
5.2. 2006 ob 21:57

jao ker str film da sm že pozabu zakva se gre

— lew
6.2. 2006 ob 12:16

hud film. vredn ogleda

— hudo
8.2. 2006 ob 12:35

mislim,da sem s tem vse povedal.

— X-3
9.2. 2006 ob 13:47 zvezdica

Zelo dober film, super igralska zasedba. Ne morem pa verjeti, da si zdi koloseju dovolj vreden šele zdaj, ko je nominiran za oskarja, da ga vključi v program. Kot da bi bil drugače popolnoma nezanimiv.

— Jagoda
10.2. 2006 ob 9:15

No končno, bi lahko rekel; po mesecih čakanja na sporedu Crash. Zdaj ko smo film številni že videli!

— Matej
22.2. 2006 ob 12:26 zvezdica

Če vam kdaj ne bo žal 1100 sit, vam ne bo ob ogledu tega filma. Film te vrže, jokaš se, se smejiš, si napet, si žalosten, a vesel. Pokaže, kaj lahko naredi nestrpnost katerekoli vrste, pokaže kako ima lahko še tako slab človek dobre strani. Na tenutke je tako napet, da misliš da te bo pobralo če se takoj ne razplete. Ob temu filmu tudi če nisi veren začneš moliti ko gledaš kako se razpleta zgodba. Film vam bo dal misliti še nekaj časa. In vsaj za 1% lahko postaneš boljša oseba, ko si ga ogledaš, ker trga čustva in jih zopet nežno lepi nazaj. Ta forum bom spremljala še naprej. In če bo komu žal vloženega denarja naj mi napiše. Se mu oglasim. Ker ne verjamem da se to lahko zgodi.

— sneškosnežak
26.2. 2006 ob 11:15

ta film me je totalno navdušil!!!res je noro dober...definitivno vreden ogleda!pa še super igralci za povrhu...:)))

— donna
3.3. 2006 ob 11:28 zvezdica

Rasistično preobtežen in težko verjeten. Skratka, če te npr. ustavi policist, se je to zgodilo zaradi tega, ker si temnopolt, policist lahko otipava tvojo ženo samo zato, ker je temnopolta (vsaj tako si stvari poenostavljeno predstavlja premožen filmski režiser Cameron Thayer (Terrence Howard). Ta človek si zasluži streznitev, in ta prihaja v obliki skrajno primitivnega, brezobzirnega in rasistično usmerjenega policista (Matt Dillon), ki se kasneje čez noč prelevi v človekoljuba in reševalca v prometni nesreči (ker gre za že oblikovano osebnost, se zdi takšna poenostavljena transformacija zelo težko verjetna; lahko se samo čudimo in debelo gledamo; ja, seveda, in verjetno bo npr. tudi gospod Jelinčič čez noč postal povsem trezen voznik in ljubitelj sadnih sokov). Gre za močno precenjen izdelek, ki ubija gledalca s svojo dolžino in neverjetnimi naklučji, nominacije pa pri tem ne igrajo nobene vloge (vendar, če ne bi bil nominiran, verjetno sploh ne bi prišel v Kolosej). 6/10

— Nakladač
3.3. 2006 ob 22:07

Eden boljših filmov, kar sem jih videla v zadnjem času. Definitivno!!!

— majja
4.3. 2006 ob 8:39

Ja zlo dobr film, predvsem zato ker se prepleta več zanimivih zgodb, ki pa so že vsaka zase zlo dobre, tko da film se res splača pogledat, nobenmu ne bo žal 1100sit.

— Netraider
6.3. 2006 ob 17:14

film je dober poln čustev.. dobra igralska zasedba vse štima... edino kar me moti je to da je film dobil oskarja... saj je dober film in vreden ogleda a to za moje pojme ni najbolši film ki si zasluži tako prestižno nagrado... če gledanost do sedaj ni bila visoka se bo vsaj sedaj malo povečala ker si bojo ljudje želeli ogledati kaj za vraga je to da še sami akademji ni všeč kam je šel oskar... drugače ja pa dober film za tak proračun ki ga je imel. a seveda ne najbolši kar lahko dobimo:)

— karmen*
7.3. 2006 ob 19:11

Že dolg časa nazaj sm med filmski napovedmi videl da napovedujejo prihod tega filma. Potem je nekega dne ta napoved kr zginla, k so pa objavl nominacije za oskarja, pa se je spet ČUDEŽNO prikazala. Na koncu je to edini izmed filmov nominiranih za najbolši film, ki ga nismo utegnil pred podelitvijo vidit v Koloseju, na koncu je pa še zmagal. Podobno zgodbo smo preživljal že lansko leto, ko je Million Dollar Baby, zmagovalka za najbolši film, v kino pricapljala šele po oskarjih.Podatek kako dolgo je trajalo, da se je ta film prikazal v Sloveniji dokazuje dejstvo, da je film že decembra izšel na DVD-jih in se ga je dalo kupit že tud v trgovinah v Sloceniji.Hvala lepa Kolosej :(

— Razjarjen movie fan...
7.3. 2006 ob 22:18 zvezdica

Ker filma nisem gledal do konca, torej sem ga videl samo 65 min (do konc je še cca 4o min), naj napišem, da je tema celotnega filma antirasizem, katerega doslej nismo videli še v nobenem ameriškem filmu. Ravno zaradi te teme in dobre igralske zasedbe sem misli, da bo film boljši kot je. Meni osebno ni bil všeč, tudi moji ženi ne, ki je obupala nad filmo pred menoj. Oskarji gor ali dol, verjetno je že prav da ga je film dobil, vendar pa mu ga jaz ne bi dal.

— Kobla
8.3. 2006 ob 16:38 zvezdica

Bistvo filma je v zadnjih 30-ih minutah. Žal si jih niste pogledali. Škoda. Če sta obupala na začetku, bi morala čakat. Včasih imajo nekateri filmi zanimiv začetek pa slab konec, zaradi katerega pozabiš na začetek. Ampak, film je fenomenalen. Ko se začne razpletati te enostavno potegne in se samo še čudiš.Nasvet! Še enkrat se podajta na gledanje. Nadaljujta od te 40 minute

— sneškosnežak
10.3. 2006 ob 18:22 zvezdica

Resnično življenje v Ameriki sploh ni takšno. To je fantazijski film in ne drama, sploh pa ni primerno za oskarja. Sicer pa je danes moderno snemati filme o rasizmu. Za ta film večina ljudi čez deset sploh ne ob vedela!!!

— Perun
10.3. 2006 ob 19:19 zvezdica

film definitivno vreden ogleda,ti da mislit.nekaj neverjetnih zasukov,tut kasne manj zanimive scene... v skupnem zanimiv film.-sam ene pol tok dobr kot amores perros-pasja ljubezen. Res se pa ne strinjam s samom rugljem,ki pravi, da je ta film presezek lanskega leta.delc od tega.

— jake
11.3. 2006 ob 13:29

že videno na lifu, tko da sem že takrat ustvaru komentar

— bordino
11.3. 2006 ob 20:11

Če je film tako slab da te že prej mine celoten ogled do konca, film pač ni dober, pa naj bo zadnjih 30 min še tako fenomenalnih. Film ki gledalca prežene iz kinodvorane je slab film in pika. Pa čeprav je za vse kriv režiser, ki ni znal potegniti rdeče črte!! Graja tudi koloseju ki je film kasneje uvrstil na spored očitno iz komercialnih razlogov zaradi nominacije za oskarja.

— Aljo
12.3. 2006 ob 9:10 zvezdica

Moram reči, da sem pričakovala kaj boljšega. Ampak pričakovanja te itak vedno speljejo na led.Film se sicer splača pogledat, ampak kot je že nekdo tukaj napisal, mu ne bi dal oskarja, jaz tudi ne. Očitno američani ne znajo naredit boljši film ali pa jim to zadostuje!? No skratka, proti koncu filma stvar res postane malo bolj zanimiva in malo bolj "padeš noter" ampak sem gledala ze boljse filme.

— taya
12.3. 2006 ob 13:38

Hm ja film je odlic a ne sam ce si pa zasluz oakarja za najbolsi film pa.Jst mislm da bi si ga dost bol zasluzu zvesti vrtnar saj kar se zgodbe tice samo to je seweda moje mnenje.

— $ A W O
12.3. 2006 ob 15:48 zvezdica

Film je enkraten..Resnični prikaz vsakdanjega življenja ..morda je ta dan malo bolj pester vendar REAL. Film sem si ogledala že en čas nazaj preden je sploh v naše dvorane prišel...in moram povedati, da je resnično VREDEN OGLEDA.

— Laura
12.3. 2006 ob 20:07 zvezdica

Nad filmom sem navdušen.Mislim, da je realno prikazal predvsem stanje v Ameriki, čeprav ni več daleč ko se bo to bolj ali manj pokazalo tudi v evropski uniji!

— skratek
12.3. 2006 ob 23:36 zvezdica

Film mi je bil zelo všeč, tako da se mi niti minuta ni zdela dolgočasna. Dejansko prikaže več različnih osebnosti, ki ze združijo v celoto - človeka. Vsak ima vse to v sebi, le različno smo razviti. Film je poln preobratov in naklučij, ki to sploh ne bi bila, če pomislim, da bi kdo opisal moj delovni dan, ker bi že v naprej vedel, kaj se mi bo zgodio. V lajfu je pač vse tako prepleteno in se vse dogaja, neverjetnega je malo... Res super film, ki ti da misliti in te dejansko nekaj nauči. Na trenutke se je v dvorani čutila tista napetost, pričakovanje - vsi smo samo gledali, kaj bo sledilo... Vsekakor zelo priporočam film tistim, ki imajo že poln kufer klasičnih filmov; npr. o kakšni vojni akciji ali brezglavem streljanju, o ljubezenskih zgodbah in tistim, ki iščejo neki več in bi radi kaj zvedeli o lajfu, kar že vejo... Priporočam :)

— Rok
13.3. 2006 ob 6:39 zvezdica

Veseli me, da nisem edina, ki misli, da film ni vreden oskarja; videla se že kaj boljšega, tudi med letošnjimi nominiranci. Ampak, v Ameriki je pač tako, da lahko z denarjem kupiš vse in 4 milijoni porabljenih $ za reklamo, promocijo...tega filma, so naredili svoje. Mi smo pač navadni smrtniki, ki jih ni nihče nadlegoval (podkupoval???), naj ustrezno ocenimo ta film.

— 4 mio $
15.3. 2006 ob 12:05 zvezdica

Puhoglavemu delu gledalcev film definteivno ni bil vsec, zato ker je potrebno celo malo razmisljati med filmom, da povezes med seboj vse dogodke.. Na koncu se lahko le cudis z odprtimi ustmi in to je to kaj naredi film, dober film. Ne pa da ze po 20 minutah ves kako se bo koncal. Je pa res da je to stvar okusa, nekateri ne marajo filmov v katerih prvih 30 min sploh ne ves za kaj se gre.. nekateri pa obozujemo filme, ki se razpletejo in dobijo smisel sele na koncu. Smesno mi je le, kako nekateri komentirajo, da resnicno zivljenje v Los Angelesu ni taksno, kot je prikazano v filmu.. kot da oni vejo kaksno je v resnici tam!? Jaz bi rekel da je vse skupaj prej verjetno kot pa neverjetno. Vesel sem da je ta film dobil oskarja za najboljsi film in si ga je po moje tudi zasluzil. Film je drugacen od klasicnih ljubezenskih in crnih komedij, dram, trilerov, akcij.. kajti vsebuje vse od nastetega, kar je se dodatna pozitivna stvar. Film te prestrasi, nasmeji, spravi v jok, ti da za mislit in na koncu tudi nekako osvobodi.. Definetivno vreden ogleda!

— Komet
17.3. 2006 ob 1:13 zvezdica

Film si oglejte še enkrat, po 2x, 3x, 4x.vsakič znova boste videl koliko skriva, vsakič znova boste notri opazili nekaj več. Vsaka beseda, gib, dejanje, ozadje ima nek pomen. Je kdo opazil da se dogaja okoli božiča? Da se v ozadju enkrat pojavi ameriška zastava in to ob irancu po tem ko ˝ustreli˝ punčko? Da ta dober od obeh policajev ustreli ta dobrega od obeh črncev? Če sploh lahko rečemo komu dober ali slab. Vsi imajo napake, vsi so negativci in pozitivci, so ljudje. Ste se kdaj hoteli nasmejati pa niste vedeli ali je smešno ali žalostno? In ste opazili koliko na prvi pogled negativcev se spremeni v pozitivne osebe? Policaj Ryan, temnopolti Anthony, žena tožilca (Jean)... Ste opazili da glavnih vlog praktično ni, ali kot to vidim jaz, da stranskih vlog ni? Vse so glavne! Vse doprinašajo k odličnosti filma enako, vsaka nosi neko svojo zgodbo brez katere mozaik ne bi bil popoln. Film, ki te sili v razmišljanje, morda ga zato puhleži, ki stvari gledajo platonsko, kritizirajo. Ker se bojijo, da jim bo razgibal možgane. Pravite da policist Ryan nikoli ne bi rešil črnke? V ekstremnih razmerah se pokaže kdo res si in pravzaprav koliko se (slabo) poznaš? Sam je izrekel tagline filma ˝You think you know who you are? You have no idea.˝ Tudi on si ni mislil da bo kdaj rešil črnko, pa jo je. Tako kot si drugi policaj (Ryan philippe) ni mislil da bo ustrelil črnca. In kot si Jean (Sandra Bullock) ni mislila da ji njena služkinja pomeni toliko. Anthony, da se bo vozil z avtobusom, Graham, da ga je moč podkupiti...Šele izredne razmere jih spremenijo, jih pokažejo v pravi luči. Film si zasluži oskarje, me veseli, da Akademija nagrajuje pristnost in kritiko družbe ZDA, katera zame bolj realna ne bi mogla biti. Recite, da je naključij preveč, ampak poanta je, da gre za verižno reakcijo dogodkov, da zgodba teče, da dogodki sovplivajo, da so povezani. Povezuje jih razisem, rak današnje družbe, ki se iz Amerike širi po celem svetu. Film, ki prikaže kako krvavi smo vsi pod kožo. Ne zasluži si graje, ni dolgočasen, saj je dodobra premišljen in morda vam grajačem mori to da ni tipičen holywoodski? Da so zmožni v poplavi neumnih filmov narediti enega, ki te celo prebudi. Seveda, če se mu pustiš prebuditi. Ali pa ga gledaš le pol in oddideš, ker ti žena reče tako...(Kobla).Aktua len bo še zelo dolgo, pravzaprav aktualen bo vedno bolj. Prerez družbe brez olepšav, nepotrebnega kiča in odvečnega balasta. In vseeno zmožen skoraj dvournega briljantnega prikaza vseh plasti družbe, v katerem nič ni odveč. Film, ki nam služi kot zrcalo, v katerega se mnogi bojijo pogledati, ker vedo, da jim odsev ne bo všeč. P.S: film je biu predvajan že en cajt nazaj na filmskem festivalu v Cankarju pod drugim imenom, Kolosej pa itk rab potrdilo v obliki treh oskarjev, da ga uvrsti na spored. Žalost! Cepljeni proti filmom za razmišljanje.

— Klasika
17.3. 2006 ob 7:36 zvezdica

ja res na zacetku se mi film ni zdel nic kaj zanimiv a proti koncu in ze na sredini filma te je vrglo in si videl razlog zakaj je dobil oskarja .diskriminacija proti kulturam in rasam prikazana na najboljsi nacin in te napake nam lahko v tem filmu odprejo oci, ce jih se prej v preteklosti nismo imeli!!se celi dan sem misla na film...res denarja ti za ta film ne more biti zal..

— padme
17.3. 2006 ob 14:30 zvezdica

Haggisov režijski prvenec žal izgleda kot frontalni napad manijaka, neartikulirani obračun pretirano ambicioznega varuha civilnih svoboščin in državljanskega prava. Režiser brez dvoma odpira pomembne probleme, toda svojo multikarakterno in multietnično pesimistično fantazijo tako prenapolni s stereotipi in neverjetnimi naključji, da za seboj ne more zapreti vrat. Haggis v težnji po realistični odslikavi urbanega megapolisa pretirava do te mere, da pravičniška kampanja izpade irealno. Usodna nesreča ni realističen film, temveč paranoična rasna drama, malodane fantazijski film, brez občutka za genezo socialnih napetosti v resničnosti. Detektiv /Don Cheadle/ se mora za zaščito lastnega brata kompromitirati; rasistični policaj (Matt Dillon) neprestano išče konflikte s priseljenci; mehiški ključavničar mora prenašati ksenofobićne izpade žene /Sandra Bullock/ javnega tožilca /Brendan Fraser/; pakistanska družina ima neprestane težave z domačini; temnopolta avtomobilska tatova v vsakem belcu vidita potencialnega rasista. In tako dalje. Usodna nesreča je tip poceni melodrame, ki hoče v kinematografskem formatu izgledati kot nekaj več, kot relevantna študija sodobnih civilizacijskih problemov, ki pa se praviloma končajo v sentimentalnih rešitvah in poceni melodramatičnosti liturgične glasbene spremljave. Samo pomislite, film se odvija v Los Angelesu, najbolj razpotegnjenem mestu na svetu, junaki pa se srečujejo po spletu tako neverjetnih naključij, kot bi živeli v rovtarskem zaselku. Da bo mera polna, vse te konfliktne osebnosti v trenutkih humanistične inspiracije in čiste filantropije nazadnje doživijo še moralno očiščenje. Človeštvo in ljudska dobrota bosta kljub neprestanim grožnjam preživela, je ugotovil že James Cameron v Terminatorju, čeprav se ni imel za nič več kot žanrski film. Haggis govori isto, a svoje globokoumno sporočilo nam v glavo vbija z vsakim kadrom in vsako situacijo. Kar je indikator slabega režiserja in pripovedovalca.

— S.P.
18.3. 2006 ob 9:08 zvezdica

Magnolia, kjer se na koncu namesto žab zgodi prometna nesreča. Short Cuts, kjer ni časa za frontalno goloto. Playing By Heart, kjer romantično komedijo zamenja kruta socialna realnost. Crash, sicer cela kopica filmov v enem filmu, cela kopica zgodb v eni zgodbi in film, ki se mu pozna, da ga je režiral možakar, ki je pred tem napisal scenarij za mojstrovino Million Dollar Baby, reže globoko. Zelo globoko v socialne razmere modernega sveta, ki ga najedajo številni problemi. Od kriminala do rasizma. Od zakonskih težav do skokov čez plot. In ti problemi se tokrat vrhunsko odvijejo kljub klišejem, za kar je poleg spretne režije, odličnega scenarija, super tempa in prepričljive atmosfere seveda zaslužna tudi enkratna igralska zasedba. In v prvem planu so Don Cheadle, detektiv, ki pozabi na svojega delikventnega brata (Larenz Tate). Sandra Bullock, ki se dolgočasi v zakonu z Brendanom Fraserjem. Matt Dillon, policaj, ki ne mara črncev. Terence Howard, urejeni temnopolti filmar, ki se mu zvrti zaradi dejstva, da ga hoče oropati črnski pobalin. Njegova žena Thandie Newton, ki doživi skrajno neprijetno srečanje s policijo. Ludacris, mali kriminalec, ki vendarle zašteka, da se da živeti tudi kako drugače. Ryan Phillippe, policaj, ki ne mara krivic in potem stori hudo napako. Priseljenec Shaun Toub, ki vidi rdeče zaradi ropa svoje trgovinice. In Jennifer Esposito, detektivka, ki se sprošča s seksom brez čustev. Pisana paleta močnih likov, ki bi lahko dobili vsak svoj film. Vsak svojo mojstrovino in vsak svojega oskarja. Ker so skupaj v istem filmu, tvorijo razkošno celoto, enega boljših omnibusov zadnjih časov, ki izgleda tako, kot da bi ga režiral možakar, ki ima za sabo vsaj trideset filmov.

— iztok gartner
18.3. 2006 ob 10:08

dobr film...velik se naučiš iz njega za celo življenje...

— urška
18.3. 2006 ob 18:44 zvezdica

Morm rečt,da je film zelo dobr.Čist prov da je dubu oskarja (čeprou mi je brokeback bolš),ker je zlo dobra in tut resnična drama, ki se po mojem mnenju kar dostkat take stvari dogajajo.Najbolj je pomembno ,da je v filmu zares zelo dobro prikazano, kako smo ljudje polni predsodkov...Film ter igralci so zelo dobri in dobro izbrani,res dobro prikažejo kako smo si ljudje tako zelo oddaljeni in nepoznani a vseeno tako zelo povezani..Zares prav zamisliš se kako so malenksoti za naše in prav tako drugo življenje zelo pomebni...

— juicy
18.3. 2006 ob 23:12

Fil je bil tudi za naju, ko sva dosti na polju, pa vinogradu zelo dober, ceprav sva morala kr dati najine sive celice na pecle, da sva vse povezala vkup. Samo to nama ne dela tezave, ker tudi na kmetiji vse postoriva ob pravem casu!

— francka in francek
18.3. 2006 ob 23:18

Nama je bilo ful vsec, samo ce bi nama en casovni kontinuum razlozil please!

— francka & francelj
19.3. 2006 ob 9:09 zvezdica

film ti da misliti. 100% vreden ogleda, če imaste vsaj malo življensko pridobljenih izkušenj in ste naveličani vseh teh pocukranih filmov. Še danes - dan po njegovem ogledu sem šokirana nad njegovo vsebino, ki je zelo globoka. V dvorani nisem bila edina, ki sem jokala ali se smejala,. skratka fulare dober film

— polona n
19.3. 2006 ob 15:06 zvezdica

Film s pretanjeno in prekanjeno dramaturgijo, s hojo po robu katastrofe in malce preveč liričnim koncem, vendar mu to zlahka odpustim. Če povzamem: genialna filmska fuga o enem največjih problemov v ZDA in širši okolici.

— zlomk
21.3. 2006 ob 17:33 zvezdica

js sm si film ogledala čist po naklučju,kr naju s frendico niso spustil v d'placea, zrd mladoletnosti in sva ble pol tok razočarane da se nama ni dal v mesto vn,pa sva šle v kino in morm rečt ,da mi pol sploh ni blo več žl.film je res dobr in se strinjam s sandro bullock,ki je izjavla da če se kdo ni našu v tem filmu je lažnivec.ne prikaže samo kakšne predsodke majo ljudje,prikaže njihove dobre in slabe strani,prikaže kako so lahko ljudje pokvarjeni in kako lahko nek dogodk spremeni njihovo razmišlanje,ko neki skor zgubijo se zavejo kaj vse jim to pomen.film ne prikaže samo razmer v ameriki,ne prikaže samo rasizma oz. antirasizma,prikaže kako smo lahko ljudje povezani zrd nekega bednega dogodka,kot je kraja navigatorja, pa se tega sploh ne zavemo.mogoče ni edini film ,k bi zaslužu oskarja za najboljši film,sam drgač mislm ,da ga je dubu čist zasluženo. zanima me komu bi dal oskarja vi ,ki pravte da si ga ne zasluž.pa še tisti k pravte,da američani ne znajo več narest nobenga boljšega filma,ga pa sami naredte!tko da probimo čim mn obsojat ljudi in razmišlimo kot 2 pac:,,only god can judge me''

— EVA
22.3. 2006 ob 10:33 zvezdica

Ne bom pisala veliko, ker bi bilo skoraj 100% enako kot je napisal NEZNANEC. Skratka, film mi je bil zelo všeč, čeprav me je 'prebudil', pretresel in sem bolj jokala kot se smejala. Po ogledu sva s prijateljico imele še kar dolg pogovor o vsebini in vtisih, kar se mi pri večini lahkih holiwodskih filmov ne zgodi (tiste vidim in pozabim, takoj ko izstopim iz kina ). Zanimiva se mi zdi tudi povezava naslova z vsebino, saj v bistvu ne gre za prometno nesrečo (crash) ampak je crash=trčenje še bolj usodno v smislu družbenega in kulturnega trčenja ljudi različnih plasti/porekla/verov anj... Moj komentar na to ali je film realen prikaz življenja v LA-ju : pa saj ne gre za dokumentarec!, filmska zgodba mora imeti tudi moč drame, to da nas 'potegne', drži v npetosti, da se nam zdi pestro, zanimivo in ostanemo na sedežu do konca. Upam pa si trditi, da so vprašanja, ki jih film odpira definitivno realen odraz družbene sodobnosti - pa ne samo v Ameriki.

— natasa
22.3. 2006 ob 22:54

film sm si takoj po oskarjih s kolegi ogledala v kinu in moram prizmati, da nam je bilo vsem žal denarja ki smo ga dali za karto. meni osebno je eden bolj bednih filmov na sploh!!!

— xxy
23.3. 2006 ob 16:25

Dober film.Malo drugačen od pričakovanega,kar mi je bilo všeč.Kar se oskarja tiče mi je vseeno če ga je dobil ali ne,mi je pa všeč,da ga je.

— sun
26.3. 2006 ob 18:32 zvezdica

Nedvomno eden boljših filmov in vreden ogleda! Všeč mi je predvsem zato, ker je vmešana množica različnih simbolov, ki podkrepujejo glavno idejo filma. Katarza zagotovljena... Točke: 10/10.

— TeA :)
26.3. 2006 ob 21:00 zvezdica

film preveckrat poudarja rasizem, ubistvu ga cez cel film. drugace se pa notri prepleajo prevec razlicnih zgodb in preveč dolgočasno je vse skupaj...

— melc
27.3. 2006 ob 10:44 zvezdica

Film je dobro posnet, igra je dobra, da je tema rasizem je zelo očitno, sporočilo filma je močno, AMPAK celi dve uri filma sta pravzaprav uvod v zgodbo, potem pa bi se morala zgodba kam razvit oz. nekaj bi se moralo zgodit, zgodi pa se konec filma. Da ne govorim, da je živi dolgčas, dve uri uvoda v nekaj kar se potem ne zgodi je pač dolgčas. Najbolj od vsega pa so me motile reakcije ljudi, ki niso naravne v danih situacijah, npr.: pomehkuženega filmskega režiserja napadeta dva, hočeta mu ukrasti avto, v glavo mu uperita pištolo, čist sta živčna, pištola se lahko vsak trenutek sproži, režiser pa enega pretepe, z drgim pa nori po ulicah (ves čas ima pištolo v glavo) in se dereta en na drugega, potem za njimi policija, in režiser roparja v svojem avtu zataji in policija ga skoraj ubije, on se pa še kar dere na policijo,...Ne me basat, vsak človek v taki situaciji bi bil čist presran in tiho ko rit, ne glede na to, v kakšnem psihičnem stanju je. In vse v filmu je bilo nekako privlečeno za lase, reakcije ljudi so bile nekako napačne, nenaravne. Po moji oceni najslabši film, ki je kadarkoli prejel Oskarja. Ampak po mojem sem čudna, ker je drugim zgleda skoraj vsem film všeč:)

— mony
28.3. 2006 ob 12:16 zvezdica

Če vas vsaj malo zanimajo (ne)življenjske zgodbe in mehiške nadaljevanke na POP TV, potem ta film ni za vas. To je film, ki kaže današnjo realnost (ne samo ameriško) pa, če nam je to všeč ali ne. Sandra Bullock je o filmu rekla: "Če v filmu ne boste našli delčka sebe, pomeni, da ste lažnivec, čisto navaden lažnivec." Ni mi jasno, da je tak film dobil Oskarja – v zadnjih letih so ga dobile profesionalno narejene limonade. Tisti, ki se vam je film zdel dolgočasen, ste se našli na napačnem kraju. Okusi so različni in zaradi tega je fajn, da snemajo tudi drugačne filme in da imamo POP TV.

— Bojan
29.3. 2006 ob 15:53 zvezdica

film je the best...čist nepričakovan use pa res morš mal pomislt zravn da povežš...čist fantastično prepleten use!u bistvu pokaže da nekje globok u seb smo polni predsodkou čeprou se tega ne zavedamo al pa zanikamo...eni prizori so res šokantni in totalno pretrese...uglaunm film je definitiuno vredn ogleda in unga jurja sto:) film je 1A:)

— maja:)
30.3. 2006 ob 18:42

jst sm skor zaspal u kino fajn je blo sam ko je una dva črnca pokazal ,če bi se šlo sa o unih dveh bi se pa nasmejal do sovz.BTW nism rasist

— škoda dnarja
2.4. 2006 ob 15:39 zvezdica

Vsekakor VREDEN OSKARJA za najboljši film! Všeč mi je predvsem to, da osebe niso razdeljene na "dobre" in "slabe". Pokaže zgodbe zatiranih in tistih, ki zatirajo in nam pomaga razumeti zakaj so takšni kot so. Ni tipičen hollywoodski film, kjer že na začetku veš kako se bo vse skupaj razpletlo. Poleg same zgodbe pa film naredijo tak kakršen je tudi dobro posneti prizori, odlični igralci, glasba. Tisti, ki vam film ni bil všeč, ga morda niste razumeli zato priporočam, da si ga ogledate še enkrat.

— škrat
4.4. 2006 ob 7:25

film sem si ogledala ze kar nekaj casa nazaj,malo za tem ko je prisel ven v ameriki.bil mi je zelo vsec in lih te razlike so se mi zdele dobre in kr realne.ne bit pametni eni ko pravite da to ni realno.ko zivis nekaj casa tukaj lahko opazis kaj se res dogaja in kaj je v filmih prikazano zarad lepsega

— NOLA
4.4. 2006 ob 14:40

bedn film v nulo... škoda dnarja za tke filme...

— kr en
5.4. 2006 ob 14:08

Skrajno dolgočasen, popolnoma nerealen, brez potrebe razvlečen; zanj je škoda časa in denarja. Beden, da bolj ne bi mogel biti. Sprašujem se: ali večina ljudi, ki so videli ta film, reče, da je dober, samo zato, ker so drugi pred njimi rekli, da je dober? Ali res nihče več ne zna misliti z lastno glavo, ali kaj? Ja, ja, nisi "in", če filma nisi videl in popolnoma "out" si, če ti ni všeč., pa, kaj je že eden napisal...da so gledalci puhloglavi, ali nekaj takega. Torej, družba, če ga še niste videli, pohitite, ker bo vsak čas v zadnjih zdihljajih, če ste ga pa že, pa tudi pohitite in ga pojdite gledat "še drugič, tretjič in ne vem katerič",...da se boste, km...mogoče fino...naspali.

— z.
10.4. 2006 ob 23:17

Kar se filmov tice sm zelo zahteven, samo ta film ga pa seka, super igralska zasedba, neke konkretne zgodbe sicer nima ... je pa definitivno vredn svojega denarja ... mi tudi ni jasno zakaj je sele zdj prsu v koloseja ... glede na to da je prsu vn l. 2004 ! lp

— Posluste Me
16.4. 2006 ob 19:20

vse pohvale!1

— nena
4.5. 2006 ob 20:59 zvezdica

zelo presenetljiv. ful mi je bil ušeč glede na to da sm ga šla gledat kr tko za foro. ful zanimiva, resnična zgodba, super igralska zasedba, je komičen, žalosten, tragičen in osupljiv. jokala sm se tam ko je un bel policaj unga črnca ustrelil u avtu kr je mislu da ma pištolo, on pa je u resnici mel kipec. to mi je blo ful žalostno. je pa res da se take stvari u ZDA res dogajajo, pa ne sam tam ampak tut u SLO. rasizem je nesramna in zlobna stvar in jo je treba preprečit in uničit!!!

— romana
29.5. 2006 ob 20:20

film je res vredn ogleda. gledal smo ga pr uri angleščine...še celo dve si je učitlca uzela ;) morem rečt, zlo dobra poteza, sej smo se pol še pogovarjal in nm je usm dau velik za mislt... nemoreš verjet kam gre ta svet

— jst
4.7. 2006 ob 11:24

Film je men zanimiu in men se je zdel vredn oskarja... dobra vsebina, dobri igralci...

— oliva
16.11. 2006 ob 21:32

ta film je dabest =)... vredn svojga časa in dnarja

— /me

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.