Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Ugrabitev

triler
Podnapisi
1h 34min / 94min
Leto: 2017
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Scenarij: Knate Gwaltney
Režija: Luis Prieto
V ZDA vsakih 40 sekund izgine en otrok. Nikoli ne mislite, da se lahko to zgodi vam. Dokler se vam ne zgodi. Nedolžen dan v parku se prelevi v tragedijo, ko Karla (Halle Berry) opazi, kako dva neznanca njenega šestletnega sinka Frankieja (Sage Correa) potisneta v zadnji sedež avta in odbrzita. Ker nima registrske številke avta niti telefona, da bi poklicala policijo, se mora Karla za sinom podati sama. V divjem pregonu, v katerem ji bo vsak hip zmanjkalo goriva, mora Karla sprejemati težke odločitve, če želi še kdaj videti svojega sina.

Igrajo še Dana Gourrier, Christopher Berry, Lew Temple, Malea Rose, Kurt Krause in Didi Costine. Po scenariju Knate Gwaltney je režiral Luis Prieto, producirali so Lorenzo di Bonaventura, Erik Howsam, Joey Tufaro in Gregory Chou. Izza kamer so sodelovali še direktor fotografije Flavio Labiano, kostumografinja Ruth Carter in scenografinja Sarah Webster. Glasbo je zložil Federico Jusid.

 

O PRODUKCIJI 

Producent veteran Lorenzo di Bonaventura, najbolj znan ko producent uspešnih akcijskih filmov, je scenarij za Ugrabitev v roke dobil osem let pred začetkom snemanja filma. Njegov partner Erik Howsam ga je prebral skupaj s scenaristko Knate Gwaltney, ki je sodelovala pri franšizi in TV seriji Jackass. »Za neverjetno edinstveno snov gre,« pravi Howsam, »saj zgodbo podaja skozi oči glavne junakinje, česar ne vidimo dostikrat; takoj sem vedel, da bo to dober film.« In je scenarij takoj poslal Di Bonaventuri.

»Scenarij ima nekakšno čutno silovitost in čustven zagon, kar me je zelo pritegnilo,« pravi Di Bonaventura, katerega moštvo se je z Gwaltneyjevo takoj lotilo piljenja scenarija, preden so ga pokazali igralki, ki so si jo bili zamislili za glavo vlogo – Halle Berry. Ta je bila takoj zagreta za projekt – ne le kot igralka, temveč prek svojega podjetja 606 Films tudi kot izvršna producentka. »Lepo je imeti obe zadolžitvi; tako nisem zgolj nekdo, ki pleše, kot igrajo drugi, temveč imam na zgodbo in snemanje filma vpliv, kot tudi na to, kdo vse sodeluje pri njemu,« pravi igralka. »Občutek, da imaš besedo pri projektu in da skrbiš za to, da je izpeljan, kot želiš, je sijajen.«

»Halle igra mati samohranilko, ki upa, da se bo njen mož vrnil k družini, pa ugotovi, da se namerava poročiti z drugo; zdaj mora ob vsej tej drami dognati tudi, kako biti dobra mati,« pravi izvršna producentka Elaine Goldsmith-Thomas. »Pri tem samo za hip obrne hrbet, da se po telefonu pogovori z odvetnico, ki jo je najela za ločitev, saj se vendar o ločitvi ne moreš pogovarjati pred otrokom. In natanko v tej sekundi se ji življenje obrne na glavo; ta sekunda ne le definira njene ljubezni in njen lik, temveč zastavi tudi pot, na katero se mora podati, da življenje spet vzame v lastne roke.«

Berryjeva, ki jo je pritegnila čustvena nota scenarija, dodaja: »Sleherni starš na tem planetu se bo poosebil z naravnost nadnaravno močjo, ki smo je sposobni vsi, kadar se naši otroci znajdejo nevarnosti.«

»Ne vem, če je v človeški in celo živalski naravi kaj silnejšega od materine ljubezni do otroka,« se strinja Howsam. »Gre za povsem prvinski nagon; sam imam dva otroka, in pri branju scenarija sem kot oče občutil, da smo vsi sposobni tega nagona, sploh ženske.«

Berryjeva razloži, da je »Karla na začetku nekoliko nebogljena in prestrašena kot kakšna ujeta žival; ne ve, kaj ji je storiti, a lok njene zgodbe steče tako, da prav prek svojih nagonov dožene, kaj narediti. Da reši svojega otroka, postane nekakšna anti-junakinja, ker se zanaša na svoj nagon in se ne preda niti za hip, pa četudi ne zmore več niti hoditi ali dihati.«

Poleg tega prvinskega nagona se lik sooča tudi s pomanjkanjem sodobnih tehnoloških pripomočkov. »Na tujem je,« pravi producent Joey Tufaro, »telefon ji ne dela, nima GPS-a. V življenju se zanašamo na le nekaj zadev, in ko teh nimamo, nam ostane zgolj nagon.«

Ker so film morali posneti v dvajsetih dneh, je bilo treba najti režiserja, ki bo zmogel delati pod pritiskom in v zgodbo vnesti z dovoljšno mero vznemirljivosti. In čeprav je imel režiser Luis Prieto tokrat na voljo precej večji proračun, kot ga dobi običajno, Howsam ne more prehvaliti njegovega talenta: »Pri Luisu je sijajno to, da se med igralci in ekipo počuti kot doma, da ima izdelano vizijo, kakšen mora biti film, pri tem na snemanju ustvari krasno vzdušje.«

Tudi Berryjeva režiserja špansko-italijanskega porekla ne more prehvaliti: »Z Luisom je bilo sijajno snemati, daj ima kot Evropejec povsem drugačno rahločutnost in ima svoj pogled na zgodbo, ki se odvija s precej občutljivega zornega kota, pa vsebuje tudi veliko akcije, ki jo poganja testosteron, torej moška energija. Luis je našel način, da oba elementa združi v celoto.«

»Ena najbolj zanimivih točk tega filma je, da je glavna junakinja ženska. Mati, ki izgubi otroka, in stori vse, da ga dobi nazaj,« pravi Prieto. »Ta njena silovita čustvena motivacija se mi je ob branju scenarija takoj zdela pomembna.«

Za Berryjevo verodostojnost zgodbe sloni predvsem na sposobnosti gledalcev, »da se poosebijo s to slehernico, ki se prelevi v super junakinjo. Tako očetom kot materam bo Karla blizu, saj se bodo prepoznali v njej; otroci pa bodo v njej prepoznali svoje starše in pri tem doumeli sicer nevidno silo, ki izhaja iz ljubezni staršev do njih.«

»Film je divja vožnja, ki se bo dotaknila različnih občinstev,« zaključi Goldsmith-Thomasova, »saj predstavlja mamo in njen neomajni zagon, ki ji preprečuje, da bi se vdala, in dejstvo, da med mater in otroka ne more poseči prav nič.«

 

IZBIRANJE IGRALCEV

Di Bonaventura je že med piljenjem scenarija razmišljal, koga vidi v vlogi matere, ki se prelevi v super junakinjo. »Potrebovali smo nekoga, za katerega bo občinstvo z veseljem navijalo, pa hkrati uvidelo ranljivost lika, kar ga sčasoma tako okrepi, da se na koncu spopade z zlikovci,« pravi producent, ki mu je v misel takoj prišla oskarjevka Halle Berry. »Idealna je,« pravi producent Greg Choue. »Ne le, ker je oskarjeva nagrajenka, temveč zato, ker je tudi mati in ker lahko nekaj od teh starševskih izkušenj in čustev vnese v vlogo – občutek, kaj vse si pripravljen storiti, ko ti odvzamejo otroka.«

Režiser pravi, da je »hotel igralko, ki bo znala iz svetlega trenutka v hipu preiti v nevarno temo – v trenutek, ko se znajdeš brez lastnega otoka – in ki bo vedela, kako globoko zna biti to brezno. Halle je več kot očitno idealna za to vlogo.«

Veteranka industrije Elaine Goldsmith-Thomas, ki z Berryjevo sodeluje že prek dvanajst let in je njena partnerica v podjetju 606 Films, igralko hvali kot »izjemno, saj v zgodbah filmov vedno najde resničnost, gledalci pa se lahko z njo poistovetijo in jo razumejo, saj v vsakem liku najde resnico.«

Za Berryjevo, ki je igrala nepozabne junakinje z nadnaravnimi močmi v fantazijskih akcijskih filmih, kot so X-Men, Catwoman in X-Men: Days of Future Past, je to povratek k žanru akcijskih srhljivk, v katerem se je izkazala že filmih The Call in Gothika. Oskarjeva nagrajenka posebnost lika v Ugrabitvi razloži z besedami, da je »Karla edinstvena v tem, da je slehernica. Je povsem običajna ženska, ki pa – ko se sooči z grožnjo, da se bo nekaj zgodilo njenemu otroku – postane izjemna; po moje bi to v podobnem položaju postal vsak starš.«

Oziroma, kot povzame Goldsmith-Thomas: »Saj veste… dandanes snemamo vse te filme o super junakih – a zame je super junak slehernik, vsakdanji posameznik.«

Glavno igralsko zasedbo zaokrožujeta Chris McGinn in Lew Temple, ki igrata ugrabitelja in o katerih, kot pravi Howsam, »sprva ne vemo prav ničesar. Sta kot nekakšna fantoma, nekakšna metafora za vse, kar občutiš, ko ti na silo odvzamejo otroka.«

Berryjeva pravi, da je bilo z njima čudovito sodelovati. »Popolna ugrabitelja sta – če je kdo pri tem delu sploh lahko popoln. Dovolj sta skrivnostna, da nam ni povsem jasno, kaj počneta, a več kot očitno je, da počneta nekaj hudo zlobnega; vendar nista poklicna ugrabitelja, kar Karli daje dovolj manevrskega prostora, da jima prekriža zločinske načrte. Še sama ne vesta natanko, kaj počneta, Karla pa še manj; tako so si pravzaprav enakovredni nasprotniki.«

»Snov je srhljiva in nelagodna; film je mišljen kot vznemirjenj polna pot, zato smo se odločili, da bo bolje, da se ne osredotočamo na motive in vzgibe za njuno odločitev, da sploh ugrabljata otroke, in smo namesto tega osredotočili na njuni osebnosti in na mater, ki bo storila vse, da reši svojega otroka,« dodaja Gugenheim, Howsam pa nadaljuje: »Manj ko vemo o teh zlobnežih, bolj je zgodba močna, saj lahko gledalec vanju vlije svoja razmišljanja in poglede.«

Lew Temple, ki igra ugrabitelja Terryja, je navdušen, da je lahko snemal s Halle Berry »in z ostalim moštvom. Običajno sem v svojih filmih glasen in gostobeseden in silno neformalen, tokrat pa sem precej tih; in čutiti je mojo zadržanost, negotovost…. Ljudje, ki ne govorijo veliko in zgolj strmijo vate, delujejo precej srhljivo.«

Medtem je kolovodja zločinskega dueta Margo, ki jo igra Chris McGinn, »precej žilava in prava individualistka; njeni cilji se ne skladajo s temi, ki jih promovira naša družba,« pove Di Bonaventura.

»Margo je… no, kako bi rekla… napačno jo razumejo,« v smehu razloži McGinova. »Hotela sem se poigrati z likom in vanj vplesti dejstvo, da je ljudje ne opazijo, kar jo neznansko jezi, zato se potrudi, da si priskrbi več pozornosti – in s tem občutek, da je bolj pomembna. In redko v filmih vidimo ženskega zlikovca in žensko junakinjo. To, da se Karla in jaz znajdeva iz oči v oči, bo za gledalce silno zanimivo.«

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Bodi prvi in napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.