13 pogovorov o eni stvari

O zgodbi

So dogodki, ki imajo moč oblikovati človekovo življenje in ga včasih celo preusmeriti. Lahko so izredni dogodki, ali pa čisto navadni, vsakdanji, taki, ki izvirajo iz preprostih gest, celo naključji. Taki trenutki človeka vedno znova presenetijo, zgodijo se pa, ko si to najmanj pričakujemo. Tudi pri ustvarjanju tega filma je usoda imela bistven vpliv. Kot vsak podoben podvig, se je 13 pogovorov o eni stvari začelo z metom kocke v neznano, izida pa se seveda ni dalo predvideti.

Tako je 13 pogovorov o eni stvari uvedla režiserka Jill Sprecher, ko ga je predstavila na filmskem festivalu v Torontu. Film prepleta pet različnih zgodb v nekakšno analizo neverjetnega vpliva, ki ga ljudje lahko imamo drug na drugega, ne da bi se tega zavedali. Pripoved nam razkrije delček preteklosti, sedanjosti in prihodnosti vsakega lika, sicer na igriv način, a z dokaj grenkim priokusom.

Mož v zgodnji starosti se odloči, da bo spremenil svoje življenje. Načrti mladega odvetnika propadejo kot hišica iz kart zaradi enega samega, nenadnega dogodka. Mlada ženska se sooča z moževo nezvestobo. Nezadovoljen poslovnež se maščuje nad sodelavcem, ki je vedno nasmejan. Optimistična mlada čistilka pa čaka na čudež. "Plima in oseka" vsakdanjega newyorškega življenja: kaotičnost, osamljenost, razpršenost.

Toda, ali so naša življenja res tako ločena? Kako lahko vemo, kakšen vpliv lahko imamo, denimo, na osebo, ki gre mimo nas? Kaj, če naša nezavedna kretnja lahko popolnoma spremeni tek življenja te osebe? Mogoče pa je usoda le produkt posameznikovih odločitev - rezultat tega, kako bomo sprejeli navidezno naključne dogodke, ali bomo upoštevali možnost, da se tunel le konča, tudi če luči še ne vidimo.

Vprašanja, ki jih 13 pogovorov o eni stvari analizira - pomen prave sreče, pojem karme, moč, ki jo lahko ima upanje -, se vsilijo v točno določeno kolesje našega čedalje bolj divjega in razcepljenega sveta. Zgodba vsakega lika se bo spremenila zaradi dejanja, ki ga je sprožil kdo drug izmed junakov. In jasno nam postane, da bi se vsaka zgodba prav tako spremenila, če bi dogodek sprožil kdo drug - ali če ga sploh ne bi bilo.

O produkciji

Zanimivo je, da je nastanek filma 13 pogovorov o eni stvari sprožil naključen dogodek, ki je močno vplival na življenje režiserke in so-scenaristke Jill Sprecher. V zgodnjih devetdesetih je Sprecherjeva v New Yorku bila žrtev napada, pri katerem si je hudo poškodovala glavo. Leto zatem je nek tujec šel mimo nje v podzemni in jo, čisto namerno, mahnil po glavi.

Sprecherjeva je obstala, solze so se pričele zbirati in edina misel, ki se ji je motala po glavi je bila "sovražim ta svet". Tedaj je slučajno pogledala moškega na nasprotnem sedežu. "Nesrečnež mi je preprosto vrnil pogled in se mi nasmehnil. V sebi sem tiščala ogromno jeze zaradi vsega, kar sem dala skozi, in njegov nasmeh je v trenutku prekinil urok. Šele tedaj sem dokončno ozdravela."

Po zaključku produkcije filma Clockwatchers leta 1997, je Jill s sestro Karen pričela analizirati podobne, navidezno naključne dogodke. Pričeli sta z zadnjim prizorom - ženska na podzemni - in od tod razvili scenarij za film. Rezultat je bila zapletena poetična refleksija o usodi, o sprejemanju in izvoru sreče.

Navdih sta obe črpali iz knjige Bertranda Russella The Conquest of Happiness (Osvojitev sreče), ki je razdeljena na poglavja oz. kategorije, kot npr. "zavist", "dolgčas", "krivda". Podoben pristop sta izbrali za svoj film, ki sta ga razdelili na več - navidezno nepovezanih - delov. Zgodbe se tako navezujejo druga na drugo, kljub temu, da pripoved ni linearna.

Ko je bil scenarij dokončan, sta Jill in Karen stopili v stik z Alanom Arkinom. "Alan je najin idol, igralec vseh igralcev, od vsega začetka sva si ga prestavljali v vlogi Genea," pravi Jill. Navdušen nad čustveno odkritostjo scenarija, je Arkin takoj bil za. "Nekaj zelo privlačnega je v skrajnosti in absurdnosti Geneove obsedenosti z Wadeom, kot bi bral Čehova. Tudi potem ko popravi storjeno krivico do Wadea, si Gene še vedno ne dovoli bližjega stika z njim," je svoj lik opisal Arkin.

Producentka Gena Resnick - ki je prav tako bila navdušena nad "inteligentnim scenarijem, z dodelanimi liki in močno sporočilnostjo" - je nato sklenila, da bo like odvetnika Troya upodobil hollywoodski zvezdnik in njen star prijatelj Matthew McConaughey, ki se odlično znajde v blockbusterskih filmih tako kot v zahtevnejših dramatičnih vlogah.

Izvršni producent Sandy Stern je sklenil, da bo za vlogo spremenljive Beatrice najbolj ustrezna mlada igralka Clea DuVall, sveža od uspeha v filmu Girl Interrupted. "V vsako vlogo se zna neverjetno poglobiti," je komentiral Stern, ko je videl razpon njenih interpretacijskih sposobnosti. "V čast mi je bilo, da sem lahko sodelovala pri tem filmu. Mislim, da je Bea v svoji zgodbi najbolj pristen lik. Občudovala sem jo, ker je znala živeti z ugotovitvijo, da ljudje ne bodo vedno uresničili njenih pričakovanj," je svoj lik opisala Clea DuVall.

Že pri pisanju scenarija sta Jill in Karen želeli, da resnobnega Walkerja odigra "strumni" John Turturro, ki ga je najbolj privlačilo dejstvo, da film pripoveduje o nečem, o pojmu, ki ga je težko ponazoriti, ker je na njem nekaj zelo "eliptičnega".

Nežnost in hkrati ostrost, ki se odražata v posameznih zgodbah, sta zahtevali ustrezno opremo in scenografijo. To pa je bilo treba ustrezno zajeti na traku. Jill in Karen sta se tako obrnili na Dicka Popa (Secrets and Lies, Topsy Turvy, Naked) za vizualni slog svojega filma. "Dick obvlada fotografijo, v vsakem filmu točne ve, kako kaj osvetliti."

"Vtis sem imel, da je scenarij hkrati zbadljiv in popolnoma naraven, ganljiv. Želel sem zajeti razpoloženje vsakega lika, zunaj tako kot znotraj prostorov." Sicer pa je velik del filma bil pogojen od finančnih zahtev. Kadri so večinoma posneti z eno samo kamero, čemur bi se film z večjim proračunom izognil. "A po drugi strani je najlepše pri katerem koli filmu ravno to, da so pomembni dogodki ujeti v enem samem posnetku," zagovarja režiserka.

O igralcih

Matthew McConaughey (Troy)

McConaughey je čez noč postal zvezda, ko je nastopil v filmu A Time to Kill, kjer so mu delali družbo Sandra Bullock, Kevin Spacey in Samuel L. Jackson. Sledili so Contact in Amistad, EdTV, Dazed and Confuzed, Lone Star, U-571, The Wedding Planner, Frailty in Reign of Fire. Poskusil se je tudi v vlogi scenarista in režiserja kratkih filmov The Rebel in Chicano Chariots..

John Turturro (Walker)

Nazadnje smo ga lahko opazili ob boku Georgea Clooneyja v komediji bratov Coen O Brother Where Art Though? Njegova bogata in uspešna igralska kariera vključuje preko 30 filmov, med temi The Luzhin Defence, 2000 and None, The Man Who Cried, Company Man, The Cradle Will Rock, Rounders, Illuminata (za katerega je napisal še scenarij, ga produciral in režiral), He Got Game, O.K. Garage, The Big Lebowski, Animals, Lesser Prophets, Grace of My Heart, The Search for One-Eyed Jimmy, Girl 6, Clockers, Quiz Show, Fearless, Barton Fink, Jungle Fever, Miller's Crossing, State of Grace, Mo' Money, The Flamingo Kid. Stalni gost filmov Spikea Leeja in bratov Coen, je Turturro prejel številne nagrade po svetu za svoje dosežke na velikem platnu.

Alan Arkin (Gene)

Arkin je prava hollywoodska legenda. Igral je tudi v Broadwayu, in sicer v Enter Laughing Neila Simona. Za vlogi v The Russians Are Coming in The Heart Is a Lonely Hunter je bil nominiran za oskarja. Njegova filmografija vključuje: Catch 22, The In-Laws, Eward Scissorhands, The Slums of Beverly Hills, Grosse Pointe Blank in Glengarry Glen Rose. Poleg tega je Arkin priznan gledališki režiser.

Clea DuVall (Beatrice)

Njabolj se je spomnimo iz filmov But I'm a Cheerleader, Girl Interrupted in The Faculty ter iz znanstveno-fantastičnega Ghosts of Mars režiserja Johna Carpenterja.

Amy Irving (Patricia)

Rojena je v Palu Altou. Je hčerka gledališkega režiserja Julesa Irvinga in igralke Priscille Pointer. Hodila je na American Conservatory Theater v San Franciscu in londonsko Akademijo za glasbo in dramske umetnosti. Z igro je začela v gledališču. Svojo prvo filmsko vlogo je ustvarila v filmu Carrie. Igrala je v filmih, kot so The Fury, Voices, Honeysuckle Rose, The Competition, Yentl, za katerega je bila nominirana za oskarja za stransko žensko vlogo, Deconstrucking Harry, The Confession in Traffic.

O ustvarjalcih

Jill Sprecher (režija/scenarij)

Svojo kariero je začela leta 1997 z neodvisnim Clockwatchers. Tako kot 13 pogovorov o eni stvari ga je napisala s svojo sestro Karen, glavno vlogo pa je v njem odigrala priznana oskarjeva nominiranka Tony Collette. Film je prepotoval svet in bil deležen številnih pohval na različnih filmskih festivalih, zlasti v Torinu. Sprecherjeva je diplomirala iz filozofije in književnosti na univerzi v Winskonsinu, v New Yorku pa je magistrirala it filmske umetnosti.

Karen Sprecher (scenarij)

Karen Sprecher je magistrirala iz sociologije na newyorški univerzi. Preden se je začela ukvarjati s filmom, je bila svetovalka za mladoletnike v okviru neodvisnega programa v Chicagu, bila pa je tudi svetovalka za odrasle in otroke v zavodu za umski bolnike v New Yorku. Kot produkcijska koordinatorka je sodelovala pri številnih neodvisnih predstavah in televizijskih oddajah.

Alex Wurman (glasba)

Wurman Izhaja iz družine z močno tradicijo v glasbeni umetnosti. Ptudiral je v Chicagu in Miamiju. Sodeloval je s priznanim skladateljem Hansom Zimmrom, najbolj pa je prispeval pri originalni glasbi v filmih, kot so A League of Their Own (Tom Hanks, Geena Davis, Madonna), animirani The Lion King in Armageddon (Bruce Willis, Ben Affleck). Ustvaril je glasbo za več filmov režiserja Rona Sheltona, med temi Play It to the Bone.