Rekrut

Kratka vsebina

V času, ko je prva obrambna črta države, obveščevalna dejavnost, pomembnejša kot kdajkoli, prihaja srhljivka z Alom Pacinom in Colinom Farrellom. Prvič se odpirajo razvpita zaprta vrata CIE in nam nudijo insajderski vpogled v agencijo. Kako rekrutirajo novince, kako jih usposabljajo za vohunske igre in kako jih naučijo preživeti v svetu skrivnosti.

James Clayton (Farrell) se morda res ne vede kot običajen rekrut, je pa eden najinteligentnejših diplomirancev v državi - in natanko takšnega človeka si Walter Burke želi v agenciji. Misija v CII je za Jamesa zanimiva alternativa vsakdanjemu življenju, a preden postane operativec, mora James preživeti tajno urjenje, kjer se zelenci prelevijo v veterane. Ko ga Burke uvaja v skrivnosti in pravila igre, se James hitro povzpne in se vmes še zaljubi v Laylo (Moynahan), eno od rekrutinj. Ravno ko James začne dvomiti v svojo vlogo in odnos mačke z mišjo, ki ga ima s svojim mentorjem, mu Burke zaupa nalogo: najti mora izdajalca. Ko napetost privede do osupljivega vrhunca, kaj hitro postane jasno, da znani CII-ni gesli še kako držita: Ne zaupaj nikomur in Nič ni tako, kot je videti.

O filmu

"Ideja o oblikovanju zgodbe o tem, kako CIA rekrutira ljudi, se mi je zdela zelo zanimiva," pravi producent Roger Birnbaum. "Kdo so ti mladi ljudje, pripravljeni opravljati to službo, ki jo je tako malo ljudi pripravljeno opravljati? Kako skrivna organizacija izbira ljudi za to službo? To so vprašanja, ki se porajajo."

Zamisli, da bi zgodbo povedali z Alom Pacinom - oskarjevcem in enim največjih igralcev v filmski zgodovini - se prav tako ni bilo moč upreti. "Ikona je," pravi producent Gary Barber. "Verjamete mu vsako sekundo na platnu."

"Rekrut je psihološka srhljivka z zapleti in preobrati. Nikoli niste prepričani, kdo so dobri fantje ali kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku. Dogaja se na CII-nem vadbenem območju, v bistvu pa so v ospredju igralci na čelu z Alom Pacinom," pravi režiser Roger Donaldson.

"Na drugem nivoju je to zgodba o mladeniču, ki hrepeni po očetu," dodaja Barber. "Na tem potovanju se James sprijazni s tem, da ni imel očeta.."

"Urjenje za vohuna ne poteka po učbeniku," pravi producent Jeff Apple, ki je že nadziral film o enako skrivni organizaciji - Tajni službi - pri uspešnici Na ognjeni črti. "Zahteva skupek različnih znanj, od rokovanja z eplozivnimi sredstvi, padalstva do razlikovanja, kaj je resnično in kaj ne, kako delovati pod krinko, kako igrati vlogo in kako postati najboljši igralec."

CIIN predstavnik za javnost Chase Brandon je posredoval nekaj ključnih informacij, ki so omogočile vpogled v CIINE prostore, metode in zapleten proces rekrutiranja: način, kako agencija identificira primerne kandidate, jih rekrutira in oblikuje v agente na terenu.

"Način urjenja v agenciji je zelo zanimiv in resnično imamo območje, kjer skrivaj urimo naše operativce," pravi Brandon. "Vem, da temu obmučju ljudje pravijo Farma. Čudovit klasični odgovor agencije se glasi, da ne morem ne potrditi ne zanikati, ali tak kraj obstaja, rečem pa lahko, da če bi našemu področju za urjenje že dali zanimivo ime, potem bi bila Farma kar primeren naziv."

Brandon je organiziral obiske filmskih ustvarjalcev v štabu CIE v Langleyu v Virginiji in, kadar je bilo mogoče, nudil informacije, ki so neposredno vplivale na zgodbo. "Imeli smo priložnost videti potek operacije in kar je še pomembneje, kakšni so ljudje," se spominja Apple.

Za režiserja sta Barber in Birnbaum izbrala Donaldsona, saj je znan po prefinjeno niansiranih, inteligentnih, napetih filmih. "Z Garjyem menima, da je Rekrut v določenih pogledih podoben No Way Out," pravi Birnbaum. "Rogerja poznava že dolgo in po Belih peščinah je bilo čudovtio spet delati z njim."

Donaldson pravi, da uživa v snemanju srhljivk. "Posnel sem več filmov s prvinami srhljivke in celo moje drame so imele elemente nevarnosti, nasilja in spletk. Posnel sem filme o Washingtonu; 13 dni se dogaja v Beli hiši, No Way Out pa v Pentagonu. Ta je o CII. Te tri ustanove vodijo ne le Washington in ZDA, pač pa imajo velik vpliv tudi na svet, zato so te ustanove zanimive že same po sebi."

Poleg privlačne zgodbe je Donaldson privolil v režijo tudi zaradi Ala Pacina in Colina Farrella. Roger Birnbaum razlaga izbor. "Al in Colin sta izjemna igralca. Oba imata čudovito vez z igralsko umetnostjo. Alova osebnost namiguje na dvoličnost, ki gre z roko v roki z avtoritativnostjo in skrivnostnostjo. Ko Al spregovori, ima občinstvo občutek, da ve stvari, ki jih ne bo povedal. Le kdo bi bil boljši za vlogo vohuna?"

Tako kot številni režiserji pred njim, tudi Donaldson nadvse hvali Ala. "Al je perfekcionist, ki od sebe veliko zahteva. Nihče od Ala ne zahteva več kot Al. Režiser si res ne more želeti boljšega. Moja naloga je bila dati Alu vedeti, da cenimo njegovo dobro delo," pravi Donaldson.

Farrellu se glas kar spremeni, ko spregovori o Pacinu. "Tako dobro sva se ujela. Zelo ga imam rad. Tako pameten in nadarjen je. Nisem pričakoval, da bo tako zabaven, pa je za crknit hecen. Veliko sem se smejal in veliko naučil - kako prizor drugače posneti, kako ga ohranjati zanimivega. Pravijo, da noben človek ni otok, ampak kar zadeva talent, je ta človek cela država."

Pacino je podobno vplival tudi na druge igralce. Fraza, ki jo je večina uporabljala, je bila, da "gredo k pouku" - nihče od igralcev se ni pretvarjal med prizorom v učilnici. Moynahanova pripoveduje o izkušnji: "Vsi moji prizori z Alom so bili v učilnici. Doletela me je čast, da sem sedela v prvi vrsti med najboljšimi igralskimi lekcijami v poslu. Ni se vam treba pretvarjati, da pozorno poslušate. To je Al Pacino med delom. Namenite mu vso pozornost."

"V delu z Alom sem užival, ker vsak dan pač nimate priložnosti za delo z ameriško ikono in se od nje učite. Užival sem, ko sem opazoval njegovo igro in njegova neverjetna tveganja," se spominja Macht.

"Skoraj konec me je bilo, ko sem izvedel, da bom delal z Alom," zaključuje Farrell. "Je legenda, je genij. Užival sem, ko sem delal z njim."

O svojem liku Farrell pravi: "Kaže, da me privlačijo liki, ki doživljajo pomembne življenjske spremembe. Jamesu je pri dvanajstih v letalski nesreči umrl oče, mati pa po naravni poti, ko je bil star 14 let. Pretvarja se, da vse jemlje bolj na lahko, dejansko pa vse jemlje zelo resno. Privlačila me je njegova ranljivost, to, da pri 25-tih še ni bil mož. Ni našel samega sebe. Nobenega zgleda nima, saj se staršev ne spominja."

Filmsko dramatično jedro je bilo še en element, ki je pritegnilo Farrellovo ustvarjalno rahločutnost. "Prijetno je, če lahko lik razviješ, začneš nekje, končaš drugje. Lepo je imeti to pot, ko dogodki služijo in oblikujejo lik kot človeka in ne da lik zgolj služi zgodbi."

Farrell Jamesov odnos do Burka primerja z odnosom očeta in sina. "Gre za napet odnos. James v Burku vidi očeta, čeprav se Burke poigrava z njim, manipulira z njim, ga zavaja, mu dovoli blizu, nato pa odrine stran. Vse to stori z določenim namenom."

Donaldson je nagonsko vedel, da je Farrell pravi za vlogo: "Je izjemno dober igralec, ki ga čeden videz ne ovira. Vedno je bil popolnoma pripravljen, da stori tisto, kar od njega zahteva lik."

Kljub časovnim omejitvam so igralci počeli različne stvari, da bi se pripravili na vloge. "Jaz sem prebral različne knjige. Recimo My Spy - A Memoir of a CIA Wife Bine Cady Kiyonaga ter The Book of Honor, ki razčlenjuje skrivna življenja in smrti operativcev CIE ter izjemno informativno revijo o obveščevalni dejavnosti, ki pokriva CIO, NSA, MIG in FBI," se spominja Macht. "Lani sem posnel tudi film, v katerem sem igral operativca CIE, specializiranega za nadziranje. Takrat sem marsikaj prebral o Delta Force in tesno sodeloval z vojaškim rangerjem, ki mi je pripovedoval zgodbe o urjenju.Vse je bilo zelo uporabno."

Čeprav so igralci radi upodabljali vohune na platnu, si nihče ne želi te vloge v resničnem življenju. Moynahanova razlaga: "Ena od stvari, ki me je begala, ko sem brala o življenjih vohunov, je bila njihova sposobnost lagati tistim, ki jih imajo radi. Ne morem si predstavljati, da bi živela takšno dvojno življenje. Služba je nujna, a varati tiste, ki jih imate radi, bi bilo pretežko."

O igralcih

Al Pacino (Walter Burke) je bil osemkrat nominiran za oskarja: po nominacijah za...And Justice For All, Botra 2, Pasje dneve, Serpica (zlati globus) ga je dobil za Vonj po ženski (tudi zlati globus). Še trikrat je bil nominiran za stranskega igralca v Botru, Dicku Tracyju in Glengarry Glen Ross.

Med njegovo filmografijo najdemo še filme Insomnia, Simone, People I Know, Gigli, Boter 3, Strašilo, Brazgotinec, Angels in America (nadaljevanka), The Insider )Prebujena vest), Any Given Sunday, Chinese Coffee (drugi režijski podvig, v njem je tudi nastopil in ga produciral), Lookin For Richard (tudi režiser), Donnie Brasco, The Devil's Advocate (Hudičev advokat), Two Bits, Heat, City Hall (Mestna hiša) Carlito's Way (Carlitov zakon), Frankie and Johnny, Sea Of Love, Revolution, Author!, Author, Bobby Dearfield. Debitiral je leta 1971 v The Panic in Needle Park.

Pacino je bil producent, igralec in korežiser v neodvisni filmski priredbi igre The Local Stigmatic. Je tudi dobitnik dveh nagrad tony.

Colin Farrell (James Clayton) je v Severni Ameriki debitiral s Tigerland. Med njegovimi najnovejšimi filmi so Phone Boothe, Veronica Guerin ter SWAT. Posnel je še filme Hartova vojna, Posebno poročilo, Daredevil, American Outlaws, The War Zone, Ordinary Decent Criminals - za vlogo ga je predlagal Kevin Spacey, potem ko ga je videl nastopati v Londonu v In The Little World of Our own. Na televiziji se je pojavil v nadaljevankah Ballykissangel ter Falling for a Dancer.

Rodil se je v Castlerocku na Irskem. Je sin nekdanjega nogometaša Eamonna Farrella in nečak nogometaša Tommyja Farrella.

Bridget Moynahan (Layla) je posnela Vsoto vseh strahov, Igro usode, Dobre mrhe, Whipped, In The Weeds. Na televiziji je bila žena Živine v nadaljevanki Seks v mestu.

O režiserju

Roger Donaldson je režiral filme 13 dni, No Way Out, Dantejev vrh, Tuja vrsta, Pobeg, Bele peščine, Cadillac Man, Koktejl, Marie, Bounty, Smash Palace in Sleeping Dogs.