Kolosej

Patriot

spektakel, zgodovinski
Za nekatere stvari se je vredno boriti...
Na sporedu od: 27.7.2000, Kolosej Ljubljana
2h 44min / 164min
Scenarij: Robert Rodat
Režija: Roland Emmerich

Nagovor režiserja

Ko sem prebral scenarij za Patriota, niti za trenutek nisem podvomil, da si ga želim režirati.

Zgodba, postavljena v čas ameriške revolucije, o povsem običajnem človeku, razpetim med obvarovanjem družine in patriotskimi dolžnostmi, je bila zgodba, ki sem jo želel povedati. Kot se je izkazalo, je bila odločitev za režijo filma najlažji del naloge.Pri tako zahtevnem filmu, ki se ukvarja s številnimi zgodovinsko pomembnimi temami, je bilo potrebno posvetiti posebno pozornost vsem vidikom produkcije.

To je bil vsekakor izziv na različnih nivojih za vsakega igralca in člana ekipe. Poleg težav, ki neizogibno spremljajo tovrstne projekte, in s katerimi smo se soočili, smo se odločili snemati tam, kjer so se ti dogodki dejansko odvili, v obeh Karolinah. Ker so se nam kot za stavo bližali štirje orkani, smo morali zares pljuniti v roke. Kljub vremenu so se vsi do zadnjega izredno izkazali, vsaj deloma jih je gnal scenarij, tako dober, da smo vedeli, da imamo vse možnosti posneti film, ki bo zares nekaj posebnega.

Tako kot scenarij sam je tudi snemanje potekalo na več nivojih in od vsakega oddelka zahtevalo, da posveča izjemno pozornost podrobnostim. V številnih primerih te niso nastale zato, da bi izstopale, ampak prav nasprotno, da bi stkale nevidno platno, na katerem se odvija zgodba.

Nastajanje Patriota je bilo neverjetno popotovanje zame, saj smo veliko tvegali in tako vizualno kot ustvarjalno storili korak naprej. Ob koncu menim, da smo posneli film, ki je nekaj posebnega. Upam, da vam bo Patriot in trdo delo ogromnega števila ljudi ostalo še dolgo v spominu.

Roland Emmerich

O filmu

Južna Karolina leta 1776.

Heroj vojne med Francozi in Indijanci Benjamin Martin (Mel Gibson) se je vojskovanju za vedno odrekel, da bi svojo družino vzgajal v miru.

Včasih je bil neustrašen in prebrisan vojak, poročil pa se je z ljubečo žensko, ki mu je rodila sedem otrok. Prav zaradi nje je svojo nasilno preteklost obesil na klin in se posvetil miroljubljemu življenju na cvetoči plantaži.

A kuha se upor. Še en spor, tokrat z Angleži, je neizogiben. Ker je predan družinski človek, Martin ni prav vnet nad zamislijo, da bi se znova bojeval. Pred kratkim je ovdovel in pred seboj ima sedaj druge cilje.

Sam skrbi za svoje potomstvo in pošastne podobe nekdanjih bitk ga še vedno preganjajo.

"Če me sprašujete, ali pristajam na vojno z Anglijo, je odgovor ne. Bil sem že v vojni in nobenih želja nimam, da bi bil znova,"

Martin čustveno spregovori na zborovanju v Charlestonu. "Sedem otrok imam. Moja žena je mrtva. Kdo bo skrbel zanje, če grem na vojno?"

Benjaminov najstarejši sin Gabriel (Heath Ledger) nima takšnih pomislekov. Radikalni govori in letaki, ki so jih sprva raztrosili po mestnih, prav kmalu pa jih raznese po vseh kolonijah, naredijo na mladeniča velik vtis. Vojna prihaja in razlogi zanjo so, meni, povsem upravičeni. Kljub očetovemu nasprotovanju se priključi vojakom.

Benjamim Martin je razdvojen - čeprav neomajno vztraja pri svojem mnenju o vojni, tudi sam verjame, da je upravičena. Potem Britanci pod vodstvom okrutnega polkovnika Tavingtona (Jason Isaacs) prispejo do njegovega praga in ogrozijo tisto, kar mu je sveto - njegovo družino.

Ker je ogrožena njegova domačija v Južni Karolini, se Martin končno odloči, da se bo bojeval ob strani svojega domoljubnega sina in povedel pogumno uporniško milico v boj zoper neizprosno in vsemogočno angleško vojsko.

Sčasoma ta junak, ki to sploh ni hotel postati, odkrije, da je edini način, na katerega bo zavaroval svojo družino, to, da se bojuje za svobodo mladega naroda.

Produkcija

Korenine projekta segajo v leto 1996. Scenarista Roberta Rodata in producenta Marka Gordona je že od nekdaj zanimala ameriška revolucija. Rodat in Gordon sta z istimi nalogami sodelovala v danes že legendarnem Reševanju vojaka Ryana, ki ga je Gordon produciral s partnerjem Garyjem Levinsohnom.

"Z Bobom sva Ryana ravno pripeljala do točke, ko bi se snemanje lahko začelo. Odločala sva se, kakšen bi bil najin naslednji projekt. Če se prav spominjam, je Bob predlagal, da se lotila česa, kar bi se odvijalo med ameriško revolucijo," pravi Gordon. "Odraščal sem v Newportu Newsu v Virginiji, ki se nahaja tik ob Williamsburgu in Yorktownu, zato me je ameriška revolucija ves čas spremljala. Zato se je meni zamisel, da bi posneli film, ki se dogaja med njo, zdela krasna priložnost."

Kot dodaja Gordon, revolucija sama ni bistvo filmske pripovedi, ampak služi kot podlaga dogajanju. Vojna je katalizator dogodkov, ki glavne like, posebej Benjamina Martina, primora, da se zamisli nad svojim življenjem in ga spremeni.

"Nazadnje sva se odločila, da bo bistveno sporočilo zgodbe naslednje: svoje družine ne moreš rešiti, če nisi pripravljen tvegati lastnega življenja, da bi rešil družine vseh ljudi - v tem primeru, da se v ameriški revoluciji boriš na strani patriotov," pravi Gordon. "Te teme se mi zdijo pomembne in upam, da se bodo dotaknile ljudi v vseh pogledih."

Levinsohn se strinja in razlaga, "da so te zgodbe krasne, ker so to zgodbe kogarkoli. Patriot je za vse, ki so bili kdaj primorani braniti svoje otroke in prepričanja."

Scenarij je nastajal kot osmozi podoben proces, povezan z Rodatovim velikim zanimanjem za ameriško revolucijo. Zanimale ga niso zgolj bitke - številne reči, ki jih je sam konflikt porajal in strahovite odločitve, ki so jih bili primorani sprejeti navadni ljudje, so bile prav tako privlačne.

"Po Ryanu sem se odločal, pisanja česa naj se lotim. Že od otroštva naprej me je fascinirala ameriška revolucija," pravi Rodat. "Nikoli nisem razumel, zakaj še ni bilo filma, ki bi se je lotil v pravem pomenu besede. Za razliko od Ryana se vojna v Patriotu odvija v zaledju, pred domačim pragom ljudi. Nekaj samo po sebi umevnega je bilo zamisliti si kot osrednjega junaka nekoga, kot je Benjamin Martin, ki se mora spoprijeti z različnimi obveznostmi - v tem primeru do družine oziroma slediti lastnim načelom. To je zgodba o tem, kako se spopada z obveznostmi, ki so si v neposrednem nasprotju," razlaga Rodat.

Ko je film dobil zeleno luč, sta Gordon in Levinsohn začela iskati režiserja. Namesto tega sta dobila filmski duet v podobi Rolanda Emmericha in Deana Devlina.

"Iskala sva krasnega pripovedovalca zgodb. Roland je režiser, ki me je zelo zanimal. Od Dneva neodvisnosti naprej sva velika oboževalca Rolanda in Deana," pravi Gordon. "Pomislil sem: ta film bi bil za Rolanda velika sprememba. Kadar iščete režiserja, imate dve možnosti: obrnete se lahko na nekoga, ki se je že petkrat poskusil v tem žanru ali pa se odločite za nekoga, ki je izjemno nadarjen, a tovrstne zgodbe ni še nikoli povedal. Zato sva bila tako navdušena nad možnostjo, da bi Dean in Roland sodelovala pri tem filmu. To je bilo zares čudovito in navdihujoče sodelovanje, ki je upravičilo vsa pričakovanja."

"Na nek način je bil Roland skoraj enako pogumen kot Benjamin Martin, da se je odločil za režijo tega filma," pravi Levinsohn. "Po mojem je bil zelo pogumen, a ta njegov pogum je obrodil bogate sadove."

Rodat dodaja: "Po moje bosta Dean in Roland mnoge presenetila. Sta razmišljujoča in zelo načitana človeka, ki si upata tvegati. Z njunim delom sem zelo zadovoljen."

Emmerich in Devlin sta Rodatu vračala kompliment vsak snemalni dan. Ljubeče sta scenarij naslavljala kot Rodatov evangelij. V nasprotju z mnogimi prizorišči snemanja je bil scenarist dobrodošel, pogost obiskovalec snemanja Patriota, ki je kar na mestu spreminjal scene ali dialog, če je bilo potrebno.

"Za nas je bil najpomembnejši scenarij," pravi Emmerich. "Nikoli si ne bi mislil, da bom posnel film o ameriški revoluciji, a ta zgodba me je zares ganila in v meni zapustila trajno sled."

"Scenarij je bil tako mogočno in čudovito delo, za naju zares vznemirljiv izziv. Spominjam sem, da sem scenarij bral med vikendom in začel sem ga brati kakšnih petnajst minut, preden naj bi se pri meni doma začela zabava," se spominja Devlin. "Tako zelo me je pritegnil, da ga sploh nisem mogel odložiti, čeprav sem imel hišo, polno ljudi. Prišel sem do sedemdesete strani, stekel do telefona, poklical Rolanda in mu rekel: Karkoli že delaš, nehaj. Moraš prebrati ta scenarij - to je najin naslednji film. Bliskovito mi je odgovoril: Sem ga že prebral. Preberi do konca in me pokliči nazaj. To sem tudi storil. Oba sva bila noro zaljubljena vanj in bila sva mnenja, da nama ponuja življenjsko priložnost."

Gareth Wigan, eden od podpredsednikov Columbia Pictures, dodaja: "Navduševalo me je, da je tega filmskega ustvarjalca, ki ga zelo cenim, zgodba nemudoma prevzela. Kar videl si ogenj v njegovih očeh."Emmerich, ki se je rodil v Nemčiji deset let po koncu druge svetovne vojne, pripomni, da se ga je scenarij tudi osebno dotaknil.

"Nečemu tako masovnemu, kot je vojna, se ni moč izogniti. Zgodba je bila podana tako, da so se vsi lahko našli v njej. Med branjem scenarija sem jokal - kar se je zgodilo morda dvakrat v življenju - in to mi je res prišlo do živega. O ameriški revolciji smo se v šoli v Nemčiji veliko učili, saj je šlo za prvo oblikovanje demokratične družbe po Grkih, zato me je material zlahka pritegnil."

Devlin dodaja, da so mu bili v scenariju poleg zgodovinskih elementov všeč tudi človeškost, drama in patos: "O tem obdobju oziroma o rojstvu naroda te države je posnetih bolj malo filmov, zato se nama je zdela neverjetna priložnost prikazati, kakšno je bilo takrat običajno življenje, kako so se navadni ljudje soočili z nenavadnimi okoliščinami."

Benjamin Martin pooseblja tega navadnega človeka, o katerem govori Devlin. Je mož nasprotij, po eni strani neusmiljen gverilec, ki je postal pacifist, skrben oče in ugleden član skupnosti. S stoicizmom skuša prikriti slabo vest, saj se trpinči z obžalovanjem in krivdo zaradi morilske preteklosti. Prav garaško si prizadeva biti moralen, za svoje grehe se skuša pokoriti tako, da sprva zavrne vsakršno sodelovanje v boju zoper Angleže, kar pa privede do družinske tragedije.

Mel Gibson, ki si je od Pobesnelega Maxa do Pogumnega srca nabral bogate izkušnje pri upodabljanju razdvojenih mož, junakov, ki so oklevali to postati, igra Benjamina Martina."Ni vam treba posegati prav daleč, da ugotovite, kako se zgodovina hitro ponavlja. Stoletje za stoletjem, desetletje za desetletjem se z drugimi igralci odvija vedno ista igra, z vsem sijajem in podlostjo, zmagami in porazi," pravi Gibson. "Take zgodbe se pripovedujejo od jamskega človeka, ki je slikal po stenah, dalje; navdihuje nas splet običajnega in božanskega, ki se nas dotakne tam, kjer se nas, po moje, mora. To so zgodbe, kakršne so mi všeč."

Poleg tega so bili bisernookemu oskarjevcu všeč tudi scenarij, notranji boji, ki jih bije Martin in vidik družine v stiski.

"Všeč mi je bilo dejstvo, da gre sicer za velik film, ki pa je v svojem bistvu resnična zgodba z liki, ki jih lahko razumemo, saj so zgolj navadni ljudje. Ta drobni vidik zgodbe - ta notranji svet, ne zunanji - je pomemben. Ogledal sem si mnoge filmske epe in nekateri se te ne dotaknejo, ker gre preprosto zgolj za monumentalne, razvlečene zadeve. Niti najmanj se te ne dotaknejo na čustvenem ali človeškem nivoju. Daleč bolj pomembna je zgodba o ljudeh, družini, nekaj, s čimer se lahko vsakdo poistoveti. Če to vžge, si lahko po mili volji privoščite topovske salve, ker te nekaj pomenijo."

Gibson Martina opisuje kot neukročenca, ki kljub svoji navidezni omikanosti ne more zatajiti brutalne preteklosti. Igralca je zanimalo zlasti nestanovitno ravnovesje med človekom, kakršen je bil, in človekom, kakršen si prizadeva biti.

"Med francosko-indijansko vojno je bil divjak in ko se seznanimo z njim, poskuša ohranjani preprost način življenja in se izogibati težavam," pravi Gibson. "Obrzdal se je zavoljo svoje preteklosti, otrok in obžalovanja zaradi grehov, ki jih je po njegovem mnenju zakrivil med vojno. Ves film ga navdajajo nekakšne slutnje, ki jih porajajo njegova slaba dela oziroma obžalovanje. Peče ga vest. Strah ga je, da bo zlahka spet nazadoval v brutalneža, kakršen je bil in da bo nazadnje moral plačati za svoje grehe - da bo zanje plačal smrtni greh tako, da bo izgubil vse, kar ima. Njegova družina, njegova farma, novo življenje, ki ga je zgradil - tako zelo se želi tega oklepati, da mu to začne polzeti skozi prste. Nazadnje spozna, da mora v boj ali pa stati križem rok in preprosto opazovati, kako njegova družina razpada. Grozno ga je strah zaradi lastne preteklosti in karmičnega maščevanja, ki ga zaradi nje utegne doleteti. Sedaj lahko mnogo izgubi - ima sedem otrok - in zato je zelo ranljiv."

Mark Gordon dodaja: "Le malo igralcev bi bilo prepričljivih v tej vlogi. Že od samega začetka smo imeli v mislih zgolj in izključno Mela. Je tako brezčasen in tako čudovito je znal prikazati razdvojenost tega človeka."

Roland Emmerich je navdušen: "Z Melom je bilo veselje delati. Zelo predano se je osredotočil na igro. V naši družbi se je počutil zelo sproščeno in najmanj, kar smo lahko storili, je bilo, da smo mu dali prostor in mu prepustili, naj se preda igranju. " Devlin je še natančnejši: "Mel se ne boji brskati po najtemnejših kotičkih svoje psihe in jih razgaliti na platnu, če tako narekuje lik. To je vznemirljivo in privlačno obenem, ker se ti zdi, da ti je dan vpogled v nekaj izredno zasebnega."

Po besedah Roberta Rodata je Benjamin Martin skupek večih resničnih junakov revolucije. "V njem je nekaj Thomasa Sumterja, Andrewja Pickensa, Daniela Morgana, Elijaha Clarka in Francisa Mariona." "Ker se nismo osredotočili zgolj na eno osebo, je naš Benjamin Martin bolj zvest ljudem in dogodkom tistega obdobja," pojasnjuje Devlin. "Dogajanje v filmu skuša dokaj zvesto slediti dogodkom v ameriški revoluciji - le da se morda ti niso zgodili na isti način ali na istem kraju. A duha vsega v filmu smo črpali iz resničnih dogodkov skozi vso ameriško revolucijo."

Ker se sprva obotavlja vztopiti v boj, Gibson poudarja, da pravi patriot v filmu ni Benjamin Martin, ampak njegov sin Gabriel. Igra ga Heath Ledger. Gabriel v mnogih pogledih postane očetov učitelj. "Zdelo se mi je, da bi bilo to prav zanimivo," pravi Rodat. "Gabriel je pošten, moralen mož in si bolj kot njegov oče želi živeti v skladu s čuti in dolžnostmi, ki jih ima po lastnem mnenju."

Ledger gleda na spore glede vojne med očetom in sinom kot na klasičen primer generacijskih razlik.

"Gabriel je med odraščanjem poslušal sijajne vojne zgodbe, zato se mu zdi zelo junaška in čudovita," razlaga Ledger. "Njegov oče pa ve, da še zdaleč ni taka, ve, kako odvratno je lahko. Ne želi si, da bi se njegov sin znašel v podobnem položaju. Po mojem vsi starši in otroci na določeni točki prestajajo nekaj podobnega. Gabriel predstavlja novo generacijo. Trdno verjame v nove ideale novega stoletja. Zato kljubuje očetu in gre v vojno."

Skozi film Ledgerjev lik dozori iz dečka v moža, ko njegov mladostni patriotizem trči ob krvavo realnost vojne. Vloga je od igralca zahtevala, da združi tako Gabrielovo mladostno neugnanost kot pogum, ki ga skleše v moža. Prav tako pa je narekovala igralca, ki bi prepričljivo odigral sina Mela Gibsona.

"Heath ima nekaj lastnosti, zaradi katerih ga zlahka primerjamo z Melom. Na platnu so zelo dobro vidne, zato sta kot oče in sin zelo prepričljiva," pravi Dean Devlin. "Če si ogledate prve Melove filme, celo ko je bil še zelo mlad, ni nikoli videti kot deček. Na njem je bilo nekaj zelo možatega, celo v mladosti. To po moje drži tudi za Heatha. Dvajset let mu je, a še zdaleč ne daje vtisa, da je mlad fant. Videti je kot mož. Po mojem je to na platnu vidno pri obeh. Njune besede imajo težo."

Gibson dodaja, da sta predanost in osredotočenost njegovega soigralca nanj naredili velik vtis. "Poba mi je zares všeč," preprosto pravi Gibson. "Zrel je bolj, kot bi človek pričakoval za njegova leta. Zelo natanko je vedel, kaj dela. Spominjam se, kakšen sem bil sam v njegovih letih. Bog, po mojem nisem bil sposoben vseh tistih subtilnih reči, ki so uspele njemu. Po mojem se mu obeta hudičevo sijajna prihodnost. Srce in duha ima na pravem mestu in postajal bo vse boljši."

Avstralec Ledger vrača kompliment: "Mel je junak vsakega Avstralca. Delati z njim je bila neverjetna priložnost. Od njega sem se ogromno naučil… velikokrat besede pri tem sploh niso bile potrebne - njegov profesionalizem, način, kako se obnaša do ljudi, kako sebe predstavlja s svojim delom. Toliko nam daje, pred kamero in za njo."Ledger je posebej navdušen, ker se Mel zna povsem osredotočiti na posamezen prizor, med premori pa šaliti in klepetati. Ker je ljubitelj besednih iger, izjemen pripovedovalec zgodb in očitno neusahljiv vir šal, je Gibson znal ohranjati sproščeno vzdušje. Sodeloval je pri igri Scrabble, ki so se jo šli člani oddelka za ličenje in friziranje, na rojstni dan Rolanda Emmericha pa je povabil navijačke Karolinških panterjev.

"Roland in Dean sta stremela za sproščenim, zadovoljnim vzdušjem. Oba imata krasen smisel za humor. Sta nadarjena človeka, ki se vsega lotita z ljubeznijo, kar botruje židanemu vzdušju. Tako, kot sem se zabaval na snemanju Patriota, se že dolgo nisem," dodaja Mel.

Na snemanju Patriota je sodelovalo 63 igralcev, 95 kaskaderjev, 400 statistov in 400 ljudi, ki redno nastopajo v uprizoritvah, s katerimi med različnimi prazniki poustvarjajo bitke iz ameriške zgodovine na krajih, kjer so se te dejansko odvile.

Med zabavnejšimi dogodki velja omeniti naslednje. Benjamin Martin ima med drugim gluhonemo hčerkico Susan (ko malce odraste, jo igra Sky McCole Bartusiac). Ko pa Benjamin prispe na Charlottino (Joely Richardson) posestvo, je deklica stara šele dobri dve leti. Mlada igralka, ki jo je takrat igrala, je med snemanjem nekega prizora zagledala punčko, ki bi naj ji jo sicer Charlotte v nekem drugem prizoru tudi podarila. A ker je bila preveč neučakana in si jo je strašansko želela, je naglas zaklicala: "Hočem svojo punčko!" Mel Gibson se je takoj pošalil: "To je čudež - ozdravljena je."

Drugi zabaven dogodek posreduje Jason Isaacs: "Ko so me na avdiciji vprašali, če znam jahati, sem jim seveda ponosno potrdil. Potem pa so mi namesto pravega konja dodelili nekakšnega androida, vsaj videti res ni bil kot konj! Niti sanjalo se nam ni, da se nesrečna žival boji zvoka topovskih izstrelkov. Ko sem neustrašno jahal v boj in se je zaslišala prva salva, je konj obstal kot prikovan, jaz pa sem sfrčal prek njegove glave. K sreči je bilo v meni toliko adrenalina, da sem se pobral, takoj spet skočil nanj in nadaljeval z igro."

Beatrice Bush, ki igra Abigail, Benjaminovo osvobojeno sužnjo, je snemanje ponudilo izjemno priložnost pokazati del zgodovine temnopoltih Američanov. Abigail namreč odide živet v skupnost, v kateri so živeli osvobojeni in pobegli sužnji. "Seveda Patriot prikazuje boj Američanov za neodvisnost. Hkrati pa je zgodovinska lekcija o tem, da so črnci, ki so se izognili suženjstvu, v tistem času bili v Ameriki in so živeli v svojih lastnih svobodnih skupnostih. To je bilo zame čudovito doživetje. Zares sem bila vesela, ker so si vzeli čas in resnično pokazali podrobnosti življenja črncev, ki so živeli v takšni skupnosti. To je zelo pomembna lekcija za veliko ljudi, ki niso nikoli razumeli, da so v tistem času živeli tudi črnci, ki niso bili zasužnjeni."

Snemanje Patriota so zaključili v močvirju, ki ga je ustvarila človeška roka, v bližini Charlestona. Tam so posneli več ključnih prizorov, zlasti med Gibsonom in Ledgerjem, v toku nekaj izredno hladnih noči. Zadnjega večera so imeli člani ekipe priložnost opazovati redek lunin mrk.

O igralcih

Mel Gibson (Benjamin Martin):

ni le eden najboljših igralcev na svetu, ampak tudi cenjen in z oskarji nagrajeni filmski ustvarjalec. V svoji karieri je igral v seriji uspešnih filmov, med katerimi so štirje deli Smrtonosnega orožja, duhoviti vestern Maverick, thriller Odkupnina in zgodovinski ep Pogumno srce.Gibson je bil producent, režiser in glavni igralec Pogumnega srca, ki je osvojil pet oskarjev in imel deset nominacij.

Zmagal je med drugim v kategorijah najboljši režiser in najboljši film. V okviru Gibsonovega podjeta Icon Productions, ki ga je ustanovil z Brucom Daveyem, je poleg Pogumnega srca nastalo še precej filmov, med njimi uspešni thriller Maščevanje, v katerem je Gibson igral. Med Melovimi najnovejšimi so The Million Dolar Hotel Wima Wendersa ter What Women Want Nancy Meyer, ki sta prav tako nastala pod okriljem Icon Productions. Mel je posodil tudi glas glavnemu liku v risanki Chicken Run.

Gibson se je rodil v New Yorku in se pri dvanajstih z družino preselil v Avstralijo. Obiskoval je Nacionalni inštitut dramskih umetnosti na Univerzi Novega Južnega Walesa v Sydneyu. Med njegovimi odrskimi nastopi velja omeniti Smrt trgovskega potnika.

Gibson je pritegnil pozornost režiserja Georgeja Millerja, ki mu je dodelil vlogo v Pobesnelem Maksu, s katerim je javnost prvič opozoril nase. Potem je upodobil naslovnega junaka v filmu Tim. Vloga umsko zaostalega fanta mu je prinesla nagrado Avstralskega filmskega inštituta za najboljšega igralca.

Še bolj se je uveljavil z obema nadaljevanjima Pobesnelega Maksa, pa tudi z Galipollijem Petra Weira, ki mu je prinesel drugo nagrado Avstralskega filmskega inštituta za najboljšega igralca. Nekaj let kasneje sta Weir in Gibson sodelovala tudi pri Letu nevarnega življenja.Njegov prvi ameriški film je bil Reka. Med njegovimi filmi pa so še Bounty, Gospa Soffel, Tequila Sunrise, Ptič na žici, Air America, Teorija zarote in Hamlet. Hamlet v režiji Franca Zeffirellija je bil prvi film, ki je nastal v okviru Icon Productions. Vloga mu je prinesla nagrado Williama Shakespearja gledališča Folger v Washingtonu. V okviru Icon Production so posneli še Večno mlad in Mavericka.

Kot režiser je Mel debitiral z Možem z dvema obrazoma, zopet v produciji Icon. Podjetje je produciralo tudi Nesmrtno ljubljeno in Airborn.

Heath Ledger (Gabriel Martin):

prvič smo ga videli v Deset razlogov, zakaj te sovražim, sodobni verziji Ukročene trmoglavke, postavljeni v hudobni svet srednjih šol. Morda ste ga opazili tudi v nadaljevanki Roar, ki so jo snemali v Queenslandu v Avstraliji.

Ledger se je z igranjem pričel ukvarjati v rodnem Perthu v Avstraliji: pri desetih se je vpisal v lokalno gledališko skupino. Kmalu je začel nastopati v avstralskih televizijskih nadaljevankah. Kot član tako Globe Shakespeare Company kot Midnight Youth Acting Company je nadaljeval tudi z odrskimi nastopi. Potem je dobil manjše vloge v neodvisnih filmih Black Rock, Paws in Two Hands.Njegov naslednji film bo A Knight"s Tale v režiji Briana Helgelanda, ki ga snemajo v Pragi.

Joely Richardson (Charlotte Selton):

je nastopila v naslednjih filmih: 101 Damatinec, Krvavo obzorje, Under Heaven, Return to Me, Drowning By Numbers, Shining Through, I"ll do anything, Sister My Sister, Loch Ness, The Tribe, The Hollow Reed.

Njen zadnji film je Maybe Baby. Na televiziji je nastopila v Heading Home ter Ljubimcu lady Chatterly. Skratka je igralka, ki se je kalila že v neštetih filmih.

Za kamero

Roland Emmerich (režiser/ /izvršni producent)

je režiser, koscenarist in izvršni producent Dneva neodvisnosti in Godzile. Režiral je tudi znanstveno-fantastično epsko pustolovščino Zvezdna vrata, ki jih je prav tako napisal z Devlinom, producentom filma. Pred tem je leta 1992 režiral Univerzalnega vojaka z Jeanom-Claudom Van Dammom. Emmerich je pričel kariero v rodni Nemčiji.

Kot mladenič se je ukvarjal s slikarstvom in kiparstvom ter na filmski šoli v Muenchnu obenem študiral scenografijo. Preden se je pričel ukvarjati z režijo, je bil scenograf pri nekaj filmih. Njegov študentski film The Noah"s Ark Principle je leta 1984 otvoril Berlinski filmski festival. Postal je velika uspešnica, ki so jo prodali v več kot 20 držav.

Potem je ustanovil svojo produkcijsko hišo Centropolis Film Productions, pod okriljem katere je režiral svoje naslednje filme. Najprej je bil to Making Contact (alias Joey) in pripoveduje o dečku, ki ga hudo prizadene očetova smrt in z očetom prične komunicirati s pomočjo svojih igračk. Pri filmu se je jasno pokazalo znanje mladega filmskega ustvarjalca na področju posebnih učinkov in naklonjenost uporabi le-teh.

Njegov naslednji film je bil Ghost Chase, komedija, ki jo je napisal z Oliverjem Eberlom o dveh mladih filmskih fanatikih in njunih prizadevanjih za uspeh v Hollywoodu. Emmerich je bil tudi producent Eye of the Storm, v katerem je igral Dennis Hopper. Potem je režiral futuristično akcijsko pustolovščino Moon 44, ki jo je napisal z Eberlom in v kateri so zaigrali Michael Pare, Malcolm McDowell, Lisa Eichhorn ter Dean Devlin. Dogajanje Moon 44 je postavljeno v leto 2018 in pripoveduje o sporu zaradi rudninskih pravic v vesolju med dvema rudarskima družbama. Posebne učinke so pripravljali 100 dni, izgradili so 30 interierjev v naravni velikosti. Devlin je potem postal partner pri Centropolisu kot tudi Emmerichov producent in koscenarist.

Dean Devlin (producent):

je bil producent in koscenarist Dneva neodvisnosti, Godile in Zvezdnih vrat. Devlin je prav tako napisal akcijsko pustolovščino iz leta 1992 Univerzalni vojak, v katerem je igral Jean-Claude Van Damme in ki ga je režiral Emmerich. Devlin je kariero pričel kot igralec, nastopil je številnih filmskih in televizijskih projektih. Eden od projektov, v katerem je igral, je bil Moon 44 leta 1989 v režiji Rolanda Emmericha. Dvojica je ugotovila, da ima rada podobne filme, na Emmericha pa so naredile vtis tako Devlinove pisateljske kot igralske sposobnosti. Devlin se je potem odrekel igranju, da bi z Emmerichom produciral in pisal scenarije za filme pod zastavo Emmerichove Centropolis Entertainment.

Devlin je bil ne le producent in koscenarist Dneva neodvisnosti, ampak je bil tudi režiser druge ekipe. Nedavno je bil skupaj z Emmerichom izvršni producent televizijske znanstveno-fantastične nadaljevanke The Visitor, za katero je napisal tudi nekaj epizod.

Za Zvezdna vrata je Devlin oblikoval prvo filmsko spletno stran na internetu v zgodovini, s čimer je sprožil pravo revolucijo na področju promocije filma prek računalniških medijev.

Ute Emmerich (izvršna producentka):

je bila tudi izvršna producentka bratovih uspešnic Dan neodvisnosti, Godzila in Zvezdna vrata. Poslovno in kot dodeljevalka vlog je delala pri bratovem filmu Making Contact (Joey), potem pa je bila izvršna producentka Moon 44 in Eye of the Storm; bila je tudi koordinatorka poslovnih zadev pri Univerzalnem vojaku. Bila je tudi izvršna producentka The 13th Floor v okviru Centropolis Entertainment.

Rodila se je v Stuttgartu. Dve leti je študirala ekonomijo, nakar se je posvetila filmu. Potem ko je z bratom sodelovala pri Making Contact, je odšla v Združene države Amerike, da bi razširila svoja obzorja in izpopolnila znanje angleščine. Meddrugim je delala za Rogerja Cormana. Je predsednica Centropolis Entertainment in kopredsednica Centropolis-Streamline, v okviru katere razvijajo nove projekte in sodelujejo z mladimi filmskimi ustvarjalci.

John Williams (glasba):

je zložil glasbo za vse filme Stevena Spielberga od Čeljusti dalje ter za vse štiri zaenkrat posnete dele Vojne zvezd, pa tudi za filme Angela"s Ashes, Sedem let v Tibetu, Rosewood, Sleepers, Nixon, Sabrina, Sam doma 1 in 2, Oddaljena obzorja, JFK, Kapitan Kljuka, Nedokazana krivda, Rojen 4.julija, Stanley in Iris, Naključni turist, Čarovnice iz Eastwicka, Superman ter Goodbye, mr.Chips. Prejel je 38 oskarjevskih nominacij in ima pet oskarjev, pet nagrad britanske filmske akademije, tri zlate globuse in 17 grammyjev.

Napisal bo tudi glasbo za naslednje Spielbergove filme - A.I., Minority Report ter Memoirs of a Geisha - kot tudi za naslednji del sage Vojne zvezd Georgea Lucasa.

Poleg tega je med drugim napisal še dve simfoniji ter glasbo za poletne olimpijske igre leta 1984, 1988 in 1996.

Komentarji

29.8. 2005 ob 9:46

ful dober film

— daca
4.1. 2007 ob 18:21

ko sem videla reklamo za ta film sem mislila da bo to spet ena od za mladino povsem brezveznih filmov in si ga tudi nisem nameravala ogledati. Ko sem ga kasneje vseeno slučajno videla na Tv, pa se kar nisem mogla odlepiti od televizije. Zgodba te vsekakor pritegne, pa tudi igralci so tokrat odlično opravili svoje delo.torej.film vreden ogleda

— 00kate00
25.4. 2007 ob 19:11

hudo

— hkmghklhč.
19.6. 2010 ob 10:22

film je tko coool da sem ga že 10000x gledo

— omgomgomgomgomgomg

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.