Vsiljivci

Kratka vsebina

Otok Jersey. leta 1945. Druga svetovna vojna se je končala, a Gracejin mož se ni vrnil s fronte. V osamljenem viktorijanskem dvorcu živi sama z njenima otrokoma, ki jih vzgaja v skladu s svojim strogim in omejujočim verskim prepričanjem.

Njena otroka imata nenavadno bolezen: ne smeta biti izpostavljena dnevni svetlobi. Ko se družini pridružijo trije novi služabniki, se morajo naučiti življenjsko pomembnih pravil: hiša mora biti vedno zatemnjena, nobena vrata se ne smejo odpreti, preden prejšnja niso zaprta... Toda stroga pravila, ki jih je postavila Grace, bodo prekršena. Ona, njuna otroka in vsi, ki jih obkrožajo, bodo naredili odločen, usoden korak...

Vsebina

Jersey je eden izmed otokov med obalama Anglije in Francije. Kmalu po koncu druge svetovne vojne Grace (Nicole Kidman) živi v osamljenem viktorijanskem dvorcu, s svojima otrokoma, Anne in Nicholasom. Še vedno jima ni povedala, da je njun oče umrl v vojni...

Nekega meglenega jutra na posest pridejo novi služabniki: gospa Mills, prijetna gospodinja v šestdesetih letih, gospod Tuttle, ostareli vrtnar, suh in žilav, a odsotnega duha in Lydia, mlada melanholična sobarica.

Ko jih povabi v dvorec, Grace ugotovi, da Lydija ne more govoriti. Za Grace je to božje darilo, saj ne mara pretiranega hrupa. Ko jim razkazuje hišo, jim razloži glavno pravilo, ki velja v njenem domu: nobena vrata se ne smejo odpreti, preden prejšnja niso zaprta. Služabniki kmalu ugotovijo zakaj: otroka imata nenavadno alergijo na premočno svetlobo, zaradi česar je dvorec vse dni zatemnjen. Grace presenečena ugotovi, da služabniki poznajo dvorec, saj so pred tremi leti služili drugi družini.

Mesec po nastopu nove službe gospa Mills, ki si je pridobila zaupanje otrok, izve njuno temno skrivnost o 'dnevu, ko je mamica pobesnela', dnevu, ko so prejšnji služabniki nenadoma izginili.

Hkrati se začne razkrivati pravi Gracejin značaj: je dominantna, stroga, posesivna oseba, obsedena s njenimi okorelimi verskimi vrednotami. Vsako jutro otrokoma vbija v glave zgodbe o dobrem in zlem, grehu in kazni. In razkrije se tudi razlika med otrokoma: Nicholas je šibak in zadržan, Anne pa odločna in odprta. Ima močno domišljijo in navkljub materini strogi vzgoji neprestano draži Nicholasa z zgodbicami o duhovih.

Nekega dne Anna pove, da z njimi v hiši živi še en otrok, Victor. Najprej se Grace ne zmeni za njene zgodbice, ko pa z njimi prestraši Nicholasa, strogo kaznuje svojo hči. Vsak dan mora na glas brati Sveto pismo in prositi devico Marijo odpuščanja.

Anna je zmedena. Čeprav govori resnico, je kaznovana. In čeprav jo je Grace z grožnjami vzgajala, da ne sme lagati. Ugotovi, da je bolje, da laže.

Po mesecu dni , ko že vsi mislijo, da so se stvari umirile, tudi Grace zasliši glasove na hodnikih hiše. Njeno neomajano odločnost zamenja strah in občutek tesnobe, ko ji Anna pokaže sliko, na kateri je narisana cela družina: moški, njegova žena, njegova mati in Victor, njegov sin. In ji pove, da jih je videla večkrat, na različnih mestih v hiši.

Gracin strah, ki so ga povzročili dogodki, jo pripravijo do tega, da želi obiskati lokalnega duhovnika. Ko se podaja na pot, se v okolico dvorca spusti gosta megla. Čeprav jo gospa Mills poskuša prepričati drugače, se odpravi na pot.

Toda bolj kot se podaja v meglo, bolj zaide s poti. In še preden se bo megla dvignila, se bo vse radikalno postavilo na glavo. Grace ne bo mogla zaupati nikomur, dogodki pa jo bodo pripeljali na rob norosti. Nič ni tako, kot je izgledalo. Morala se bo zoperstaviti svojim služabnikom, morala bo obračunati s svojima otrokoma ... in se soočiti z grozno resnico.

Režiserjevi zapiski

"Moj prvi spomin na občutek groze, doživete ob gledanju filma, ki mi je pognala mravljince po hrbtu, prihaja iz mojega otroštva - iz mojih sanj. Kajti, sanje so kot film, mar ne. V sanjah so predirajoči kriki napovedali prihod nevidnega bitja, ki se je plazilo po hodniku hiše proti dnevni sobi, kjer sem ležal, zvit v preplašeno kepo na kavču.

Star sem bil komaj pet let in sedaj, ko pomislim na te sanje in na dejstvo, da je bilo moje otroštvo polno strahov: strah pred temo, strah pred napol odprtimi vrati, strah pred šalicami, torej strah pred vsem kar bi lahko skrivalo nekoga ali 'nekaj' - sem presenečen, da sem se specializiral v pisanju in režiranju filmov groze in misterijev, kot da sem tudi postal goreč oboževalec tega žanra.

Zakaj nam je strah tako všeč? Kaj je tako fascinantnega, da se odločimo za pot skozi pekel, ko smo v kinu? Menim, da je razlog v neprehodnem platnu, ki gledalca trdno drži na svoji strani dvorane, pretvarja grozo v občutek nelagodja, a hkrati tudi v občutek ugodja, kar je najbolj možna intenzivna kombinacija.

Za filmarje je najbolj nevarno, da s pomočjo posebnih efektov, brizgajoče krvi občutek groze obrne v občutek odpora. Biti ekspiciten - kar je večinoma samo vprašanje denarja - je veliko bolj površno, kot so namigi oziroma pouzdarjanje posameznih prizorov. Zame je prepuščanje situacije domišljiji osnovni izvor za občutke tesnobe, obsesij kot tudi paranoje, ki ležijo latentno pritajene v naši zavesti. Če jih zbudimo, bomo gledalca prenesli v najtemnejše kotičke njegovega otroštva - in od tam prihajajo mravljinci, ki se nam sprehodijo po hrbtu.

Menim, da se mnoge temačne zgodbe, predvsem tiste, ki pripadajo 'gotskemu hororju', ki mu pripada ta film, nagibajo k versko pristranski, moralni interpretaciji pregrehe: posameznik, ki se upre naravi in ki si drzne prestopiti meje božanskega, zakleta hiša, ki se osvobodi prekletstva šele ko se razleti na tisoče koščkov - na splošno stereotipi boja med dobrim in zlem.

V filmu 'Vsiljivci' sem poskušal pristopiti problematiki z drugega zornega kota. Poskušal sem sestaviti najbolj preprost zaplet in dramatične efekte (vključujoč posebne efekte) in jih postaviti nasproti kompleksnim osebnostim. V zgodbi ni junakov ne negativcev. Samo ljudje, ki poskušajo najti svoje mesto v razmerah, s katerimi se spopadajo. S tem filmom, ponim dolgih temnih hodnikov, se poklanjam mojemu nevidnemu bitju, ki ga nisem nikoli odkril, čeprav me je vedno zasledoval v hodnikih mojih sanj." -- Alejandro Amenábar