Kolosej
Film distribucije A.G. Market

Mothmanova prerokba

grozljivka, misteriozni
Na sporedu od: 15.8.2002, Kolosej Ljubljana
1h 59min / 119min
Scenarij: John A. Keel, Richard Hatem
Režija: Mark Pellington

Vsebina

Film Mothmanova prerokba temelji na resničnih dogodkih in raziskuje niz nerazjasnjenih pripetljajev, doživetih z očmi in umom enega človeka. Richard Gere, Laura Linney, Will Patton in Debra Messing igrajo v tem napetem trilerju o človeku, ki je bil priveden do roba norosti, ko je raziskoval skrivnostne okoliščine, v katerih je umrla njegova soproga - in na kakšen način bi bile lahko le-te povezane z nenavadnim pojavom v mestu, oddaljenim več sto kilometrov.

Znan novinar Washington Posta John Klein (Richard Gere) in njegova žena Mary (Debra Messing) iščeta hišo svojih sanj in jo končno tudi najdeta. Hiša je prevelika, stane nekaj več denarja kot ga je on pripravljen vložiti, toda en Maryjin pogled mu pove, da je to tisto pravo.

Ko skozi veter brezbrižno potujeta k hiši, se njune sanje razbijejo. Nesreči bi se lahko izognila. Ko je Mary pritisnila na zavoro, tam ni bilo ničesar. John pusti vse, da bi lahko ostal z njo v bolnišnici, toda njegova ljubezen ni dovolj, da bi jo obdržala pri življenju.

Medtem ko odnaša Maryjine stvari iz bolnišnice, se John spominja njenih zadnjih besed: "Ti tega nisi videl, kajne?" Potem odkrije blok poln čudnih risb, različic ene in iste groteskne pojave. John ne more razumeti pomena slik, vendar pa ga liki venomer preganjajo.

Nekaj let kasneje, ko Johnova žalost nekoliko pojenja, je povsem drugačen človek. Tragedija ga je močno spremenila. Živi svoje življenje in opravlja svoj posel v megli, poleg njega je vedno neka prisotnost, ki jo je nemogoče pojasniti. Neke noči, ko se vozi iz Washingtona v Richmond, se izgubi in se znajde na zapuščeni vaški poti. Njegov avto se kar na lepem pokvari in prisiljen je pešačiti do bližnje hiše. Lastnik hiše mu preti in mu hkrati pojasnjuje, da ga je pričakoval. John je presenečen.

Pridruži se jima narednica Connie Parker (Laura Linney), ki se opraviči Johnu zaradi grobe dobrodošlice in mu pojasni, da je celo mesto močno vznemirjeno zaradi niza neobičajnih dogodkov, ki so se zvrstili v zadnjem času. John šele takrat izve, da se nahaja v Point Pleasantu v Zahodni Virginiji - 650 km od mesta, kjer je mislil, da je. Za to ni logične razlage. Toda, v resnici je tu. Kako je to mogoče?

Motiviran z radovednostjo se John odloči ostati v Point Pleasantu in raziskati poročila o nepojasnjenih pojavih v okolici mesta. Kmalu spozna, da bi lahko bili vsi dogodki povezani, ne samo medsebojno, temveč tudi z nenavadnimi risbami, ki jih je Mary obsedeno risala v zadnjih urah svojega življenja. Toda kakšna je ta povezava? Dogodkov ni mogoče enostavno pojasniti in kar ga še bolj vznemiri, kaže, da se pojavljajo kot napovedi različnih katastrof. Letalskih nesreč, potresov ... ali pa gre za srhljivo naključje? Bolj ko se poglablja v primer, bolj John dvomi o svojem psihičnem zdravju. Ali stojijo za temi neobičajnimi pojavi neznane sile? Kakšne grozote še čakajo prebivalce Point Pleasanta? Da bi odkril to, tekmuje s časom v želji, da bi preprečil najhujše.

O produkciji

"Nisem nameraval posneti filma o pošastih. Nisem nameraval posneti niti znanstveno fantastičnega filma, niti filma o nadnaravnih pojavih. Opisal bi ga kot psihološki triler s prizvokom nadnaravnega," so besede režiserja Marka Pellingtona.

Film je ekranizacija istoimenske knjige Johna Keela, ki temelji na resničnih dogodkih v mestu Point Pleasante v Virginiji v letu 1967. Gre za osebni Keelov prikaz dogodkov, ki so se zvrstili v tem mestu v obdobju trinajstih mesecev in so vodili k tragediji, ki je napolnila novinarske strani v decembru leta 1967.

Film je povedan kot sodobna zgodba, v njem pa Richard Gere igra Johna Kleina, novinarja Washington Posta, ki je, po hudi osebni izgubi, vpleten v zelo nenavadne dogodke, ki so vplivali na življenja običajnih ljudi. Gere pravi: "Zgodba je zelo psihološka. Lik, ki ga igram, je doživel grozno osebno izgubo; na začetku filma mu namreč umre žena. Vse, kar se kasneje dogaja, je povezano s tem dogodkom, s to travmo. V filmu želimo poudariti dejstvo, da vsak izmed nas vidi stvari nekoliko drugače. Ni vsaka risba enaka. Nekateri ljudje nekaj slišijo, nekateri vidijo in drugi spet občutijo. Gre za interpretacijo resničnosti, ki temelji na posameznikovi mentalni in emocionalni strukturi."

Psihološki vidik zgodbe je pritegnil režiserja Marka Pellintona. " Scenarist Ricard Hatem je izvrstno opravil posel, ko je knjigo prenesel v filmsko formo. S tem, ko je ustvaril Johna Kleina kot os, okoli katere se vse vrti, je ustvaril junaka zgodbe." O osebnem pristopu k zgodbi Pellington pravi: "To je težka naloga in zelo lahko je zaiti v melodramo. Vse je precej neverjetno, zato morate oditi globlje, na metafizični, nadrealen, nenavaden in skrivnostno čustven prostor, v katerem bo ta material funkcioniral. Drugače bi vse skupaj delovalo smešno."

Čeprav je film ohranil osnovne podrobnosti iz knjige, izvršni producent Richard S. Wright priznava režiserju Pellintonu odlično osredotočenje na človeško zgodbo in ohranjanje psihološkega vpliva. "Od trenutka, ko je bila Keelova knjiga objavljena, jih je veliko poskušalo posneti film o Mothmanu" pravi Wright." Mnogi pisci so se poskusili v tem, vendar pa gre za zelo zahtevno temo in je težko najti pravi način. Mark Pellington je človek, ki mu je šlo to odlično od rok. Takoj na začetku smo se odločili, da ne bomo vključevali NLP-jev, vendar pa smo ohranili nekatere dogodke, ki so se nam zdeli zanimivi, kot na primer, ko ljudje vidijo čudno svetlobo na nebu pa sprejemajo telefonske klice, med katerimi slišijo čudne glasove. Mi vidimo Mothmana kot pojavo. Nismo naredili "gumastega bitja iz Črne Lagune.". Naš je veliko manj viden in mnogo srhljivejši." Pellingron je na začetku snemanja rekel ekipi: "Ne uporabljamo izrazov "pošast" ali "nestvor". Nikoli se ni na isti način prikazal dvema človekoma, čeprav je bilo včasih tudi nekaj podobnosti."

Producenta Garyja Lucchesija je k snemanju pritegnila prepričljivost zgodbe. "Sem producent, ki ga zanimajo filmi, posneti po zgodbah, za katere verjame, da se lahko nekaj takega zgodi tudi njemu. Spomnite se samo Hitchcockovih filmov. Zanimivo je, kaj se zgodi, ko se zdravi in razumni ljudje soočijo z neverjetnim. V tem primeru je to neverjetno prerok usode, glasnik smrti."

Producentu Lucchesiju ni bilo težko izbrati igralcev, glede na to, da je z Gerom delal že več kot štirikrat. "Richard je popularna filmska zvezda, ki je všeč širokemu krogu gledalcev. Je idealen za vlogo Johna Kleina." Pellington doda: "Gere je odlična izbira. Morate imeti človeka, ki bo deloval prepričljivo, medtem ko mu ljudje pripovedujejo, kar so videli ali ko mu pravijo: "Dobil sem klic od bitja po imenu Indrid Mraz" - sicer bi bila ta situacija smešna." O zbiri drugih igralcev pravi: "Najti morate pravo osebo za vsako vlogo in to je bila naša naloga. Material je pritegnil ljudi. Ni bilo težko zbrati igralcev takšnega kalibra in to je pravo priznanje scenariju."

Lucchesi pravi: "Že od začetka smo želeli v scenariju ustvariti lik Johna Kleina, ki bi bil popolni pragmatik. Piše za Washington Post. Vse njegovo življenje se vrti okrog iskanja dejstev. Naenkrat pa se znajde pred nečim, česar ne more otipati z lasnimi rokami, za kar mu logika govori, da ne more obstajati in postavi se vprašanje ali lahko začne verjeti v nekaj nadnaravnega, metafizičnega ali spiritualnega."

Mark Pellington opisuje Johna Kleina kot: "Zelo racionalnega človeka, ki pa ga je emocionalna trauma naredila ranljivega in intuitivnega. Je mislec, občutljiv na dogodke okrog sebe."

Gere razširi to idejo z besedami: "Mislim, da obstaja določena odprtost, ki jo lik začne kazati tam, kjer ni več potrebe za dokazovanje... V tem procesu je veliko ljudi na različnih stopnjah celjenja ran, ki pomagajo eden drugemu, kar v tem poslu smatram za dobro. To so ljudje, ki sicer ne bi nikoli stopili v stik drug z drugim. Na primer, lik ki ga igram jaz in Gordon, ki ga igra Will Patton, nikoli ne bi ustvarila odnosa izven okvira tistega, kar se dogaja v tej zgodbi in iz tega se rodi zelo nenavadno prijateljstvo. John in Connie, ki jo igra Laura Linney, prav tako vzpostavita nenavadno zvezo."

Gere o liku Connie pravi: "Všeč mi je bilo delati z njo v filmu Primal Fear in pomislil sem, da bi bila odlična za to vlogo. Je oseba, ki bi ji ljudje v tem mestu lahko verjeli."

Režiser Pellington prav tako vidi Connie kot izvor moči za druge ljudi v zgodbi. Zato se mu ni bilo težko odločiti zanjo. Pravi, da pomeni jez med karakternimi igralkami in igralkami za glavne vloge kot so Meryl Streep ali Jessica Lang, ki so prav tako tudi izredno privlačne, vendar pa njihov videz nikoli ne nadvlada njihove prepričljivosti.

Lauro Linney je pritegnila možnost, da zaigra v drugačni vlogi od njenih predhodnih- policistko iz majhnega mesta - vendar je bila odločilna tudi sama zgodba. Poleg tega pa je bil glavni razlog želja po ponovnem delu z Richardom, s producentoma, ki ju že dolgo pozna in z Markom Pellingtonom.

Point Pleasant

Glede na to, da temelji film na resničnih dogodkih, ki vključujejo življenje resničnih ljudi, je bilo od začetka jasno, da bodo morali igralci in člani ekipe pristopiti k zgodbi z veliko mero spoštovanja za prebivalce Point Pleasanta. L. Linney opisuje mestece: "Deluje zelo oddaljeno, zaprto, to je mesto zase, svet zase. Gre za skupnost ljudi, ki so že dolgo tam; njihove družine tu živijo že več generacij."

Point Pleasant je pomemben tako kot vsak drugi lik v zgodbi. Po pregledu možnosti snemanja v pravem Point Pleasantu so videli, da mesto nima infrastrukture, ki je potrebna za produkcijo in da most, ki je vodil v center mesta, ne obstaja več. Iskanje se je nadaljevalo in končno so našli, kar so iskali v mestu Pittsburg v Pennsylvaniji, kjer se je snemanje začelo 24. januarja 2001. Pittsburgh je bil izbran iz več razlogov: obstajajo podobnosti z Zahodno Virginijo, ima vse potrebno za nastanitev ekipe in usluge, ki jih zahteva snemanje filma ter v bližini je mestece z mostom, ki lahko služi za film.

Mestece Kittanning je bilo izbrano kot filmski Point Pleasant. Ob neki priložnosti so prebivalci pravega Point Pleasanta prišli gledat snemanje filma in so si bili edini, da je bila izbira pravilna.

28. avgusta se je ekipa preselila v Kittaning, kjer so dobesedno zavzeli celo mesto za naslednjih mesec dni. Geru je bilo mestece še posebno všeč. Pravi: " Takšna mesta se v zadnjih stotih letih niso niti najmanj spremenila."

Point Pleasant, kot ga je iskal režiser Mark Pellinton, ni samo majhno mesto. Mark je opisal svoje zahteve z naslednjimi besedami: "Mesto deluje malo neobičajno, toda nikoli očitno ali neprikrito čudno ali srhljivo. Je enostavno in otožno." Da bi dosegel specifičen videz mesta, je poklical na pomoč scenografa Richarda Hooverja.

Skupaj sta natančno prebrala stran za stranjo scenarija, dokler nista določila postavitve vsake scene v filmu. Napravila sta dokument z 130 stranmi, ki je postal svojevrstni vodič, mapa skozi vzdušje in razpoloženje v filmu.

Hoover opisuje transformacijo mesta: "Odločili smo se narediti mestece čudno do določene točke, ker pravzaprav raziskujemo tisto, kar se dogaja v Johnovi glavi. Skrčili smo paleto barv, uporabili smo več črne in jo naredili vseobsežno."

Silver Bridge

Eden od najvažnejših in najtežjih elementov v podobi filma je most, ki vodi preko reke v mesto. Tip mostu, kakršen je bil v resnici, ne obstaja več. Peter Chesney , ki je bil zadolžen za posebne efekte, je skonstruiral in nadzoroval konstrukcijska dela mostu, ki se je odlično ujemal z že obstoječim mostom na poti v Kittanning. Deli mostu, ki jih ni bilo mogoče rekonstruirati, so bili vstavljeni s pomočjo računalnika, čeprav Hoover trdi, da je resničnost vedno boljša in prepričljivejša od računalniške grafike.

Najvažnejši element, potreben za glavne prizore, je bil zgrajen v bližini Los Angelesa in je bil po Hooverjevih besedah ogromen.

Mark Pellinton meni, da zapletenost zgodbe ni v posebnih efektih, temveč v emocionalnem vtisu, ki ga film pusti na gledalcih. "Moj cilj je doseči, da film prepriča ljudi, ki sedijo v dvorani, da začutijo nekaj, čeprav pravzaprav nimajo pojma, kaj se dogaja. Vsi želijo izvedeti, kako se zgodba odvija, zakaj se je John znašel tam in kaj se bo še zgodilo. Ti dve vprašanji zahtevata odgovor. Če je to narejeno in gledalci odidejo iz kina, ter pri tem nekaj občutijo, upam, da celo paleto različnih čustev, to pomeni, da smo naredili dober film."

Zgodba o Mothmanu (veščarju)

Legenda o Mothamu je dolga in obstajajo različne verzije. Po Keelovih besedah zgodbe o tem, kdo in kaj bi lahko bil, varirajo od obiska Nezemljanov do dvesto let starega prekletstva, vrženega na to področje. Kakorkoli že, videti je, da je nekaj različnih dogodkov povezanih z Mothmanom.

Med vojno je bilo v okolici Point Pleasanta, kjer je bil ptičji rezervat, zgrajeno skladišče streliva. Ko so bile po koncu vojne zaloge streliva razprodane različnim podjetjem, so ostala prazna skladišča, v katerih so se začeli zbirati mladi in prirejati zabave. Področje je postalo znano pod imenom T.N.T. in tam se je odigralo kar nekaj dogodkov, povezanih z Mothmanom.

Leta 1966 je bilo prijavljenih nekaj "videnj" v okolici reke Ohio. Očividci so opisovali bitje, ki je "izgledalo kot človek, vendar je bilo veliko večje, imelo je krila in je lahko letelo, očesi sta bili podobni velikim rdečim reflektorjem in oglašalo se je s piskajočimi glasovi."

Poročila so se množila, kar je pritegnilo tisoče obiskovalcev, ki so prihajali vsako noč, da bi videli to čudno bitje, zabeležili nekaj o njem ali ga celo ujeli. Mnogi so bili prepričani, da bitje ni z Zemlje, nekateri so menili, da je angel, ki nam skuša prenesti sporočilo, drugi so si izmislili teorijo, po kateri gre za ptico, ki je mutirala zaradi življenja v bližini kemikalij.

Tekom naslednjih mesecev je bilo vse več in več poročil. Nekateri ljudje so videli, nekateri slišali in neki občutil prisotnost tega bitja, skupaj s strahom, ki jih je vse prevzel. Mnogi so se spominjali občutka bližajoče katastrofe, ki je spremljal "Videnje".

Zgodbe so dosegle višek 15. septembra 1967, ko se je na Silver Bridgeu zgodila katastrofa, v kateri je izgubilo življenje 46 ljudi. Mišljenja so deljena: ali je Mothman izzval nesrečo ali pa se je pojavil kot opozorilo na prihajajočo katastrofo. Po tragediji so videnja postala bolj redka, čeprav je samo v preteklih petih letih zabeleženih petdeset verodostojnih poročil. Legenda o Mothmanu še vedno živi naprej. Majice, spletne strani, stripi, karte, - izšel je celo rock album.

O igralcih

Richard Gere (John Klein)

Gledalci se ga spominjajo po vlogah v filmih Officer and Gentleman, American Gigolo, Yanks, Pretty Woman, First Knight, The Cotton Club, Miles From Home, Primal Fear, Red Corner, Runaway Bride in drugih

Gere je znan tudi kot gledališki igralec.

Bil je eden prvih igralcev, ki je pristal igrati v filmu And the Band Played On, ekranizaciji knjige Randyja Shiltsa o prvih petih letih AIDSa v Ameriki.

Njegovi najnovejši filma so Runaway Bride, Autum in New York in Unfaithful.

Gere je učenec in prijatelj njegove svetosti Dalaj Lame in je v zadnjih dvajsetih letih veliko potoval v Indijo, Nepal, Zanskar, Tibet, Mongolijo in na Kitajsko. Je priznan fotograf in nedavno je izšla njegova prva knjiga fotografij z naslovom PILGRIM, v kateri je predstavljeno njegovo petindvajsetletno potovanje v budizem. Predgovor za knjigo je napisal Dalaj Lama, knjiga pa je Gereova osebna vizija tega starega in duhovnega sveta.

Gere je kot zagovornik človeških pravic naredil veliko, da bi pritegnil pozornost javnosti za tragedijo, ki se je dogajala v Tibetu med kitajsko okupacijo, osnoval in vodil je mednarodne kampanije za pomoč Tibetu in se ukvarjal z zbiranjem donacij. Nedavno se je vrnil iz Makedonije, kjer je obiskal begunski tabor.

Laura Linney (Connie Parker)

Malo je današnjih igralk, ki so v tako kratkem roku pustile tako močan vtis na Hollywood, kot je to uspelo Lauri Linney. Nedavno je nominirala za oskarja za vlogo Sammy Prescott v filmu You Can Count On Me. Igrala je v filmih The House of Mirth, Truman Show, Congo, Absolute Power in Primal Fear. Stranske vloge je imela v filmih Lorenzo's Oil, Dave, Searching for Bobby Fischer in A Simple Twist of Fate.

Njeni televizijski nastopi vključujejo glavno vlogo Mary Ann Singleton v PBS- ovi seriji Tales of the City, isto vlogo v More Tales of the Cityin in vlogo v seriji Blind Spot. Njen najnovejši nastop na malih ekranih je bil v filmu Love Letters.

Laura je tudi poznana gledališka igralka.

Will Patton (Gordon Smallwood)

Will Patton se v veliki meri pojavlja na izven broadwayskih predstavah in na filmu vse od svojega prihoda v New York. Zaigral je glavno vlogo v stvaritvi Sama Sheparda A Lie of the Mind, njegovi vlogi v What Did He See in Fool For Love pa sta mu priskrbeli dve prestižni nagradi Obie za najboljšega igralca. Pattonove filmske vloge vključujejo nastope v filmih Inventing The Abbotts, The Client, No Way Out, Desperately Seeking Susan, A Shock to the System, Everybody Wins, After Hours, Cold Heaven.

Gledalci ste ga lahko videli tudi v filmih Armageddon, Trixie, Breakfast of Champions, Jesus's Son Gone in Sixty Seconds, Remember the Titans.

Igral je tudi v nekaterih neodvisnih filmih, ki so poželi velik uspeh na festivalih. To so The Soup, The Paint Job, Tool Booth in The Spitfire Grill.

Patton je leta 1998 prejel nagrado za najboljšega igralca na filmskem festivalu za svojo vlogo v filmu OK Garage.

Lucinda Jenney (Denise Smallwood)

Lucinda Jenney se pojavlja v širokem spektru raznovrstnih filmskih, gledaliških in televizijskih vlogah. Med njenimi odmevnejšimi filmi je Thirtheen Days, v katerem je igrala skupaj s Kevinom Costnerjem. Letos je igrala v filmu How to Kill Neighbor's Dog in Crazy/Beautiful, njene najnovejše vloge pa so bile v filmih Crime and Punishment in Suburbia, Deep End of the Ocean, Practical Magic, What Dreams May Come, Mad City in G.J. Gane. Igrala je v filmu Ridleya Scotta Thelma and Louise in v filmih Rain Man, Peggy Sue Got Married in American Heart.

Na televiziji seje pojavila v HBOjevi nagrajeni trilogiji If These Walls Could Talk .

Imela je tudi številne in opazne gledališke vloge

O režiserju

Mark Pellington (režiser)

Mark Pellington je svetovno znan vrhunski režiser glasbenih video spotov in je za svoje delo na tem področju prejel tudi številne nagrade.Delal je glasbene spote za glasbenike kot so U2, PM Dawn, Public Enemy, Alice in Chains in za številne druge.

Po uspehu na področju glasbe se je posvetil delu na filmu. Režiral je številne televizijske filme in neke epizode popularnih serij, njegovi filmski uspehi pa vključujejo filme Going All the Way, kratkometražni Destination Anywhere in politični triler Arlington Road.

Komentarji

25.12. 2005 ob 11:30

hmm . mi je bil usec . na momente malce prevec nerealen...pa vendar je vreden ogleda

— kr_ena
15.1. 2006 ob 22:14 zvezdica

Grozljiv in dobra zgodba...res, to je eden najboljših filmov Richarda Gera in eden najboljših filmov tega žanra!!

— jay
22.1. 2006 ob 15:27

film je ful dober:)

— maja
30.6. 2006 ob 14:52

Ta film je zelo grozljiv in strašen. Film sm si ogledala in že nekaj časa se mi dogajajo zelo čudne stvari. Naprimer zdaj ko je poletje mi nenehno letajo črne, velike vešče v sobo. Imam tudi prikazni z redičimi očmi in velikokrat sanjam o tem. Priznam da me je zelo strah, ampak useeno ne verjamem da je film posnet po resničnih dogotkih saj je precej nenaraven.

— prestrašena
24.8. 2006 ob 20:21

Ravnokar pogledal fil in šel takoj razpiskovat ozadje resničnosti po netu.. Skratka film je noro dobr

— gregor

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.