Človeški madež
Zgodba
Za seboj puščamo madeže, sledi in vtise... samo tako se obdržimo.
Film Človeški madež, posnet po romanu pulitzerjevega nagrajenca Philipa Rotha, je zgodba o Colemanu Silku, mojstru prevar in pretvarjanj. Nadebudni študent (Wentworth Miller) sreča svojo prvo ljubezen Steeno (Jacinda Barrett), a za njuno razmerje je pogubna skrivnost. Leta kasneje ga spoznamo kot cenjenega profesorja (Anthony Hopkins), vendar pa njegovo kariero uničijo lažne obtožbe. Spusti se v škandalozno razmerje s skrivnostno Faunio (Nicole Kidman), doživi erotični preporod in se vrne v preteklost. Toda njegova prebujena strast pomeni nevarnost pred bivšim možem Faunie (Ed Harris). Coleman bo moral čim prej razkriti svojo pravo identiteto.
Film se dogaja leta 1998, ko je bil v središču pozornosti škandal Clinton-Lewinsky.
Človeški madež je zgodba o želji po uspehu, sebičnosti, prevari in hrepenenju po ljubezni. Raziskuje vlogo identitete, samostojnosti, rasnih predsodkov, surovosti in nežnosti v ameriški psihi. Colemanovo strogo urejeno življenje rešita spolno hrepenenje in potreba po delitvi resnice. Vse od svoje mladosti se Coleman Silk, izredno belopolti Afroameričan (mati pravi, da je "bel kot sneg"), uspešno pretvarja za belca, iskajoč osebno svobodo. (Roth je napisal: "Že od zgodnjega otroštva si je želel samo, da bi bil svoboden. Niti črn, niti bel - samo samostojen in svoboden.")
Toda ob tem plača ogromen davek. Faunia, zadnja in najbolj tvegana ljubezen, je njegova poslednja možnost za odrešitev - pod prisilo končno doseže pravo intimnost in najde osebo, s katero deli svojo skrivnost.
V filmu Človeški madež igrata oskarjeva nagrajenca Anthony Hopkins in Nicole Kidman, ter oskarjeva nominiranca Gary Sinise in Ed Harris. Film je tudi režiral večkratni oskarjevec Robert Benton ("Kramer vs. Kramer," "Nobody's Fool," "Places in the Heart"), producirala pa sta ga Tom Rosenberg in Gary Lucchesi po scenariju Nicholasa Meyerja. Igrajo še Wentworth Miller, Jacinda Barrett, Harry Lennix in Anna Deavere Smith, pisateljica in umetnica, obiejeva nagrajenka ter tonyjeva in pulitzerjeva nominiranka. Izvršni producenti so Bob Weinstein, Harvey Weinstein, Ron Bozman, Andre Lamal, Rick Schwartz, Steve Hutensky, Michael Ohoven in Eberhard Kayser.
Filmska ekipa
Robert Benton (režiser) je prvič prejel oskarja za scenarij in režijo filma, posnetega po romanu Averyja Cormana, Kramer vs. Kramer. Pozneje mu je oskarja prinesel tudi scenarij za film Places in the Heart, nominiran pa je bil tudi za najboljšega režiserja. Kot scenarist filmov The Late Show in Nobody's Fool si je prislužil še dve nominaciji za oskarja (pri obeh naslovih je bil tudi režiser). Pred kratkim je režiral kriminalko Twilight, v kateri igrajo Paul Newman, Susan Sarandon in Gene Hackman.
V svet filma je Benton vstopil leta 1967, ko je skupaj z Davidom Newmanom napisal scenarij za klasiko Bonnie and Clyde, ki je prejela 10 nominacij za oskarja, med drugim tudi za najboljši scenarij. Sledila sta scenarija za neobičajen western There Was a Crooked Man in komedijo What's Up Doc?. Svoj režiserski prvenec je doživel z navdušujočim filmom o državljanski vojni Bad Company, za katerega je z Newmanom napisal tudi scenarij. Sledila je režija imenitne drame The Late Show.
Režiral je še filma Nadine in Still of the Night (za oba je napisal scenarij, drugi je bil celo avtobiografski) ter film Billy Bathgate, ki sta ga po Doctorowem romanu privzela E.L. Doctorow in Tom Stoppard. Za slednjega si je takrat še neznana avstralska igralka Nicole Kidman priigrala svojo prvo nominacijo za zlati globus.
Ob Davidu in Leslie Newman je Benton napisal tudi scenarij za film z rekordnim zaslužkom leta 1978, Superman.
Nicholasu Meyerju (scenarist) je nominacijo za oskarja prinesel scenarij za film The Seven-Per-Cent Solution, ki ga privzel po uspešnem lastnem romanu o Sherlocku Holmesu. Ta lik je vključil še v dva romana, poleg tega pa napisal tudi scenarij in režiral klasični triler Time After Time, v katerem Malcolm McDowell igra H.G. Wellsa.
Za televizijo je režiral film, ki je v celotni zgodovini oddajanja pritegnil največ gledalcev- The Day After.
V njegovem opusu scenarijev je tudi drama Sommersby, v kateri se Richard Gere in Jodie Foster vrneta v čas po državljanski vojni ter filmi, kjer je igral tudi vlogo režiserja- Star Treks II (The Wrath of Khan), IV (The Voyage Home) in VI (The Undiscovered Country), pa tudi Company Business in The Informant. Za slednjega je bil leta 1999 nominiran za nagrado PEN za najboljši televizijski film. Scenarij za televizijski film The Night That Panicked America mu je prinesel nominacijo za nagrado emmy, novo nominacijo pa si je prislužil kot izvršni producent miniserije The Odyssey.
Igralska zasedba
Anthony Hopkins (profesor Coleman Silk) je prejel oskarja za vlogo v filmu The Silence of the Lambs (1991), nominiran pa je bil še leta 1993 in 1995, za vlogi v filmih The Remains of the Day in Nixon. Pri British Academy of Film & Television Arts mu je film The Remains of the Day prinesel nagrado za najboljšega igralca. Leta 1993 je ob Debri Winger zaigral v filmu Richarda Attenborougha Shadowlands, ki je naletel na številne pohvale kritikov v Ameriki in Veliki Britaniji. Leta 1998 si je z vlogo v filmu Amistad priigral nominacijo za oskarja za najboljšega stranskega igralca. Pred kratkim je ponovno oživel lik Hannibala Lecterja v filmu Red Dragon.
Leta 1992 je zaigral v filmih Howards End in Bram Stoker's Dracula, sledili sta vlogi v filmih Legends of the Fall in The Road to Wellville. Svoj režiserski prvenec je doživel leta 1995 s filmom August, posnetem po Čehovem romanu Striček Vanja, zanj ustvaril glasbo in sam zaigral vlogo Vanje. Glavno vlogo je prevzel tudi v filmu Surviving Picasso in napeti pustolovščini režiserja Leeja Tamahorija The Edge. Film The Mask of Zorro, ki ga je režiral Martin Campbell, je na filmska platna prišel leta 1998. V njem je Hopkins zaigral ob Antoniu Banderasu in Catherine Zeta-Jones. Leto prej pa je bilo Hopkinsovo igro moč opazovati tudi v Spielbergovem filmu Amistad.
Leta 1998 je nastopil tudi v filmih Meet Joe Black Martina Bresta in Instinct Jona Turtletauba, nedavno pa je ob Jessici Lange zaigral tudi v filmu Titus. Vlogo pripovedovalca je prevzel v filmu Dr. Seuss' The Grinch Who Stole Christmas in se kot dr. Lecter v uspešnici Ridleyja Scotta Hannibal vrnil na filmska platna.
Med njegove prve filme sodijo 84 Charing Cross Road, The Bounty, Desperate Hours, The Elephant Man, Magic in A Bridge Too Far. Ameriška televizija mu je prinesla dve nagradi emmy za vlogo v filmih The Lindbergh Kidnapping Case (1976), kjer je upodobil Bruna Hauptmanna, ter The Bunker (1981), kjer je zaigral Adolpha Hitlerja.
Nicole Kidman (Faunia Farley)
Nicole Kidman je pred kratkim zaigrala Virginio Woolf v filmu The Hours, posnetem po romanu Michaela Cunninghama. Vloga ji je prinesla oskarja in zlati globus za najboljšo igralko, nagrado BAFTA in na Berlinskem filmskem festivalu srebrnega medveda za najboljšo igralko. Poleg tega je bila nominirana za nagrado Screen Actors Guild. Tudi s filmom Moulin Rouge si je prislužila nominacijo za oskarja in prejela tudi zlati globus. Nominacijo za zlati globus in nagrado BAFTA si je priigrala tudi z vlogama v filmu The Others in črni komediji The Birthday Girl. Nedavno smo jo lahko videli v filmu Larsa Von Triera Dogville, pričakujemo pa jo tudi v Cold Mountain (posnetem po uspešnem romanu) Anthonyja Minghelle, in Birth Jonathana Glazerja. Trenutno snema film The Stepford Wives.
Nicole Kidman je v Ameriki prvič opozorila nase leta 1989 z vlogo v psihološkem trilerju Dead Calm. Leta 1991 je bila za vlogo v filmu Roberta Bentona Billy Bathgate prvič nominirana za zlati globus. Znova se je uveljavila leta 1995 s smrtonosno komedijo Gusa Van Santa To Die For in prejela prvi globus za najboljšo igralko, pa tudi številne druge filmske nagrade za najboljšo igralko ter nominacijo za nagrado BAFTA.
Zaigrala je še v filmu Stanleyja Kubricka Eyes Wide Shut, pa tudi v Practical Magic, The Peacemaker, Portrait of a Lady Jane Champion, Days of Thunder, Malice, My Life, Far and Away, Batman Forever in v avstralski uspešnici Emerald City.
Zadnje čase kritike in občinstvo navdušuje tudi v gledališču. Z vlogo v londonski in broadwayski produkciji igre Davida Harea The Blue Room si je priigrala nagrado Evening Standard.
Gary Sinise (Nathan Zuckerman)
Z oskarjem nagrajeni film Forrest Gump je nominacijo prinesel tudi Garyju Siniseu, ki je ob Tomu Hanksu zaigral poročnika Dana. Igralca sta spet sodelovala v filmu Apollo 13. Gary je ob Melu Gibsonu in Rene Russo nastopil v filmu Ransom in v psihološkem trilerju Briana DePalme Snake Eyes, kasneje pa tudi v znanstveno-fantastičnem trilerju Imposter, v Reindeer Games Johna Frankenheimerja, Mission to Mars DePalme in The Green Mile Franka Darabona. Med njegovimi ostalimi filmi so še A Midnight Clear, The Quick and the Dead, režiserski prvenec Kevina Spaceyja Albino Alligator, in Jack the Bear. Kmalu ga bomo ob Owenu Wilsonu in Morganu Freemanu videli v filmu The Big Bounce, posnetem po romanu Elmoreja Leonarda.
Sinise je režiral in koproduciral po romanu Johna Steinbecka posnet film Of Mice and Men, kjer je zaigral ob Johnu Malkovichu, režiral pa je še film Miles from Home, v katerem so zaigrali Malkovich, Richard Gere, Kevin Anderson in Helen Hunt.
Na televiziji si je priigral zlati globus za upodobitev Trumana in nagrado emmy za Frankenheimerjev film George Wallace. Nastopil je še v filmih My Name Is Bill W, The Stand Stephena Kinga, ter Frankheimerjevem Path to War.
Pri 18 letih je bil soustanovitelj gledališča Steppenwolf v Chicagu, ki ga je vodil sedem let. Odtlej navdušuje na odru po vsem svetu. Bil je tonyjev nominiranec za vlogo v broadwayskih produkcijah One Flew Over the Cukoo's Nest in The Grapes of Wrath. Prejel je tudi nagrado obie za produkcijo igre Sama Sheparda True West v Chicagu in New Yorku, ter tonyjevo nominacijo za Shepardovo igro Buried Child.
Ed Harris (Lester Farley)
Ed Harris je zaigral v Miramaxovem Buffalo Soldiers, kmalu pa ga bomo ob Cubi Goodingu Jr. videli v filmu Radio (Columbia Tri Star).
Harrisu je pred kratkim vloga v odlično ocenjenem filmu The Hours prinesla nominacijo za oskarja za najboljšega stranskega igralca. Nominiran pa je bil tudi za vlogo abstraktnega ekspresionista Jacksona Pollocka v filmu Pollock, ki je hkrati njegov režiserski prvenec.
Za vlogi v filmih Stepmom in odlično sprejetem The Truman Show Petra Weira je leta 1998 prejel nagrado National Board of Review za najboljšega stranskega igralca. Vloga v slednjem mu je prinesla tudi zlati globus in oskarjevo nominacijo za najboljšega stranskega igralca. Harris je upodobil Genea Kranza v filmu Apollo 13 Rona Howarda ter si priigral nagrado Screen Actors Guild za najboljšega stranskega igralca in nominaciji za oskarja in zlati globus.
Med njegovimi ostalimi filmi so še: A Beautiful Mind, Enemy At the Gates, The Third Miracle, The Rock, Knightriders, The Right Stuff, The Firm, Just Cause, Places in the Heart, Glengarry Glen Ross, State of Grace, The Abyss, Jacknife, To Kill a Priest, Walker, Sweet Dreams, Alamo Bay, A Flash of Green, in Under Fire.
Zaigral je tudi v televizijskih filmih The Last Innocent Man, Running Mates in Paris Trout. Harris in Madigan sta producirala in tudi nastopila v odlično ocenjenem filmu Riders of the Purple Sage, posnetem po romanu Zanea Greyja. Prvič so ga zavrteli na TNT-ju leta 1996. Harris je bil nominiran za nagrado Screen Actors Guild za najboljšega igralca, kot igralec in producent pa je skupaj z Madiganom prejel prestižno nagrado Western Heritage Wrangler za izreden televizijski celovečerec.
Harris se je na newyorškem odru prvič pojavil v igri Sama Sheparda Fool for Love in leta 1983 takoj prejel nagrado obie za izrednega igralca. Za svoj broadwayski prvenec v igri Georgea Furtha Precious Sons je prejel nominaciji za nagradi tony in Drama Desk.
Priigral si je tudi dve nagradi pri Los Angeles Theatre Critics Association, prvo za vlogo v Prairie Avenue in drugo za igro Murrayja Mednicka Scar. V Los Angelesu je nastopil še v igrah A Streetcar Named Desire, The Grapes of Wrath, Hamlet in Sweet Bird of Youth.
Jeseni leta 1994 je nastopil v newyorškem Shakespearovem gledališču v nebroadwayski produkciji Shepardove igre Simpatico in prejel nagrado Lucille Lortel za najboljšega igralca. Jeseni 1996 se je vrnil na Broadway in ob Danielu Masseyju zaigral v uspešni drami Ronalda Harwooda Taking Sides.
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Bodi prvi in napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .