Tea

Zgodba

Martin je star deset let. Živi v gozdu, kjer sta si njegova nenavadna starša zgradila še bolj nenavadno hiško in dom. Gozd je njegov svet, nekaj prijateljev ima naokoli, toda največ je sam. Takrat ga včasih obišče stari varuh gozda, morda resničen ali namišljen modrijan, ki sluti, da se bo gozdu nekaj zgodilo.

In res, ravno na fantov rojstni dan se začnejo v starodavnem gozdu dogajati čudne stvari.

V gozdu je čutiti napetost, drevesa so nemirna, celo prastari kostanj, Martinov prijatelj, je videti zaskrbljen. V gozd se priselita nenavadni tujki, deklica Tea in njena mama. Tea Martina ne pusti blizu, zato se ji sklene maščevati, kmalu pa oba ugotovita, da bosta samo s skupnimi močmi lahko premagala sile, ki so se spravile na njun čudežni gozd.

Na drevesih se pojavijo znamenja. Je mogoče, da nameravajo starodavna drevesa, zatočišče gozdnih škratov, posekati, zato da zgradijo novo cesto? Da bi ubranila prastaro čarovnijo, se morata Martin in Tea soočiti z resničnim svetom. Na svoji poti bosta spoznala nekaj nenavadnega: čarovnija ne prebiva v gozdu, temveč v srcih ljudi.

Družinska pustolovščina in pravljica o prijateljstvu in človeškem boju za ohranitev nedolžnosti, upanja in sanj.

festivali in nagrade:

• Sarajevo FF
• Cottbus FF
• 10. Festival Slovenskega Filma
  • nagrada združenja slovenskih filmskih kritikov
  • nagrada za najboljšo stransko moško vlogo; prejel jo je Sandi Krošl
  • nagrada za najboljši ton; prejela jo je Hanna Preuss
  • nagrada za najboljšo fotografijo; prejela jo je Karina Kleszczewska

Hanna A. W. Slak

režiserka in scenaristka

Hanna Slak je režiserka z mednarodnimi nagradami za celovečerni film in kratke filme. Njen prvi celovečerec Slepa pega je na 7. mednarodem festivalu v Sofiji v Bolgariji prejel nagrado za najboljšo režijo, nagrado za najboljšo igralko (Manca Dorrer) je prejel na 43. mednarodnem filmskem festivalu v Solunu v Grčiji, nagrado ekumenske žirije in nagrado "Don Kiho"« pa na 12. filmskem festivalu v Cottbusu v Nemčiji. Film je bil premireno prikazan na festivalu v Locarnu, pot pa je nadaljeval po festivalih v Chicagu, Rotterdamu, Ediburghu, Gentu itd. Je avtorica več mednarodno odmevnih kratkih filmov; za kratki film Brez štroma je prejela nagrado za obetavne mlade režiserje na Festivalu filmskih šol v Munchnu, kratki film Zjutro je bil proglašen za najboljši študentski film na Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu, leta 1999 pa je bila proglašena za najbolj obetavnega slovenskega filmskega ustvarjalca.

Rojena je leta 1975 v Varšavi, diplomirala pa je na AGRFT v Ljubljani.

Snemanje filma

Večji del filmske zgodbe se je snemal v čudovitem naravnem okolju slovenskih gozdov. Gre za enega težavnejših snemanj prav zaradi težke dostopnosti izbranih lokacij, ki se nahajajo globoko v gozdu.

Režiserka je skupaj s scenografko Katjo Šoltes leto dni iskala ustrezne lokacije po vsej Sloveniji, pri tem pa so jima pomagali gozdarji iz različnih slovenskih krajev.

Veliko filmskih kadrov je bilo posnetih na Kozjaku, v Svetem duhu na Ostrem vrhu, v Trnovskem gozdu, in sicer v Smrečju in v naravnem parku, na Trdinovem vrhu, v Rakovem Škocjanu in v Črni jami.

Snemanje filma je nekaj dni potekalo tudi v filmskem studiu Viba film v Ljubljani, ter v eni izmed hiš pod Rožnikom, ki je bila pod taktirko scenografinje posebej za snemanje "preoblečena" v pravljično hišo.

Fimska ekipa

Pri ustvarjanju filma je sodelovala mednarodna filmska ekipa, ki so jo sestavljali filmski delavci iz Slovenije, Poljske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Belgije itd.

Direktorica fotografije je Karina Kleszczewska s Poljske, scenografka je Katja Šoltes (Estrelita, Dobro urejeni mrtveci, Ruševnine, Pod njenim oknom), kreatorka maske je Tina Šubic Dodočić (No Man's Land, Vladimir, Lepa sela lepo gore – Zlata mimoza za masko, Urnebesna tragedija – Kristalna prizma za masko, Dobro urejeni mrtveci); kostumografka je Bjanka Ursulov, tonski mojster je Dirk Bombey iz Belgije (11'09''01, Antonia), direktorica filma pa Petra Vidmar.

Produkcija filma

Snemanje filma se je zaključilo avgusta 2007. Gre za režiserkin drugi celovečerni film, ki je slovensko-poljsko-hrvaška-bosanska koprodukcija.

Glavna producenta filma sta Frenk Celarc s produkcijsko hišo Gustav film in Dunja Klemenc s produkcijsko hišo Studio Maj.

Koproducenti filma so tudi TV Slovenija (Otroški in mladinski program), SPI International s Poljske in Jadran film iz Hrvaške, pridruženi koproducent pa je SCCA s produkcijsko hiša Pro.ba iz Bosne in Hercegovine.

Film je pridobil tudi finančna sredstva evropskega filmskega sklada Eurimages, in sicer po procentualno vloženih finančnih sredstvih, film pa so finančno podprli tudi Filmski sklad Republike Slovenije, Ministrsvo za Kulturo Hrvaške, Ministrstvo za kulturo Bosne in Hercegovine in Poljski filmski inštitut. Razvoj projekta je podprl tudi program EU MEDIA, in sicer z nagrado MEDIA New Talent.

Filmski projekt TEA je leta 2004 prejel tudi eno od dveh glavnih nagrad CineLinka – borze koprodukcij Sarajevo Film Festivala za celovečerne filme. Februarja 2005 pa je bil predstavljen tudi na 55. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu, in sicer so ga v sklopu programa »North by Northwest« predstavili zainteresiranim mednarodnim producentom in potencialnim financerjem. Hanna A. W. Slak se je s projektom udeležila še nekaterih drugih mednarodnih delavnic in programov, kjer je požela velika zanimanje mednarodne filmske javnosti. Med drugim je s scenarijem sodelovala tudi v Nipkow Programu, rezidenci za ustvarjalce v Berlinu, ki jo podpira Media East of Eden, razvojni program pod okriljem elitnega "North by Northwest".