Tarzan

Nikar ne joči, hudo minilo bo.
V mojo roko sezi, stisni jo močno.

Varovala te bom, ti stala ob strani.
Mamina ljubezen te vedno brani.

Na pogled droban, a vendarle močan.
Skrij se v moj objem, vedno boš varen v njem.

To, kar naju veže, ne more se zlomiti.
In mamina ljubezen ne more presahniti.

O produkciji

Disneyev Tarzan je prva celovečerna risanka o pustolovščinah mišičastega junaka s cunjico okrog ledij. Izjemen tehnični razvoj je filmskim ustvarjalcem omogočil prikazati Tarzanov odnos z njegovo živalsko družino kot nikoli doslej; ta je dejansko bolj v skladu z izvirno Burroughsovo vizijo, kot bi jo bil fizično sposoben udejanjiti človeški igralec. Združujoč humor, dih jemajočo akcijo v pragodzu, izjemno glasbo in izredno ganljive teme risanka Tarzan predstavlja brezčasno, a hkrati posodobljeno verzijo priljubljene zgodbe.
V Disneyevem Tarzanu spremljamo osupljive dogodivščine mladeniča, ki je osirotel še kot dojenček in ki ga vzgoji družina goril. Ko Tarzan dozori v mladega moža z vsemi nagoni živali iz pragozda in telesnimi sposobnostmi atletskega superzvezdnika, se njegovo življenje za vedno spremeni, ko sreča druge ljudi, do katerih takoj začuti nerazložljivo vez.
Disneyeva ekipa ustvarjalcev se je v svoji verziji zgodbe o Tarzanu odločila prikazati čustveno popotovanje glavnega junaka in njegova prizadevanja najti lastno mesto med obema svetovoma - živalsko družino, v kateri je odrasel, in človeško družino, v katero se je rodil. Središče zgodbe je tako drugačno kot sicer, kar je obenem ustvarjalcem omogočilo z do sedaj neizkoriščenimi možnostim poglobiti like in situacije, v katerih se znajdejo. Čeprav so ostali zvesti duhu in srži Burroughsove zgodbe, so jo skrojili v skladu z zahtevami Disneyeve celovečerne risanke. Potrudili so se tudi, da se današnje občinstvo s Tarzanom lahko poistoveti.

Sin človekov,
kmalu odrasel boš v moža.

Ko se boš učil,
znanje boš delil.

Ko ga delil boš drugim,
tudi sam se boš učil.

Našel boš svoj dom pri tistih,
ki jih rad imaš

Obstaja 47 filmskih priredb Tarzana, kar pomeni, da je druga najpogosteje filmana oseba v zgodovini Hollywooda (prekaša ga samo Drakula) in je hkrati eden najbolj priljubljenih likov filmskih gledalcev. Z risano verzijo so pri Disneyu uresničili sanje samega Burroughsa. Pisatelj je že leta 1936 resno razmišljal o risani verziji Tarzana kot mediju, s pomočjo katerega bi njegov junak najučinkoviteje preskočil na veliko platno. V pismu svojemu sinu je zapisal: "Prav dobra risanka bi bil. Doseči mora Disneyo izjemnost." Čeprav so večkrat poskusili, projekt ni učakal luči dneva.
Tarzan je s svojo mogočno anatomijo in večplastno osebnostjo za risarje predstavljal resen izziv. Zato so za pomoč naprosili Glena Keanea, ki velja za enega najbolj inovativnih in izjemnih umetnikov svoje generacije. Pri Disneyu dela že 24 let in je med drugim ustvaril profesorja Ratigana (The Great Mouse Detective), Arielo (Mala morska deklica), Zver, Aladina in Pocahontas. Ko so mu ponudili Tarzana, je ravno zaključeval enoletni dopust v Parizu, kjer je proučeval anatomijo in kiparstvo. Ker se je vneto želel vrniti k risalni deski, se je nemudoma lotil dela: najprej načina, kako se Tarzan giblje skozi pragozd. Ves čas produkcije je ostal v Parizu, kjer je v tamkajšnjih Disneyevih studiih za animacijo sodeloval s skoraj 100 prvovrstnimi umetniki, animatorji in tehniki. S pomočjo dnevnih tele-konferenc in drugih tehnoloških iznajdb sta se ekipi v Parizu in v Burbanku tako rekoč ves čas lahko ukvarjali z istimi nalogami.
Čeprav so se za vsak lik posebej potrudili, so Disneyevi mojstri prav posebno pozornost naklonili liku gorile Kale, ki tragično izgubi svojega mladička in se potem požrtvovalno preda vzgoji mladega Tarzana. Nežna, a hkrati izjemno odločna s solzami v rjavih očkah na koncu dočaka, da celo trmasti Kerchak, samec in obenem vodja družine, ki ga je vedno zavračal, prizna, da je njen ljubljeni Tarzan eden od njih, eden od članov družine goril. Materinska Kala predstavlja most med svetovoma ljudi in opic, med katera je razdvojen Tarzan, in je hkrati - tako kot bi bila vsaka človeška mati - tista rešilna bilka, na katero se njeno dete, tudi če je že odrasel moški, vedno lahko zanese. Russ Edmonds, ki je nadzoroval nastajanje konja Philippa pri Lepotici in zveri ter Febusa pri Notredamskemu zvonarju, je dobil nalogo oživiti lik Kale. Igralka Glenn Close je temu blagemu bitju posodila glas. "Nismo želeli, da bi bila Kala videti kot človek v kostumu gorile," se spominja Edmonds. "Želeli smo, da bi bila njen videz in gibanje res taka kot pri pravi gorili. Hodi po členkih in ne visi z dreves, kajti gorile so za kaj takega pretežke. Običajno sedijo na tleh in se zelo počasi premikajo. Zame je bil izziv ohranjati jo živahno in hkrati osvežujoče drugačno v vsakem prizoru. To je bila najbolj subtilna animacija, kar sem jih kdaj delal, čeprav je bilo možno v njen obraz vdahniti veliko različnih izrazov." Uskladiti mili glas Glenn Close s šesto kilogramsko gorilo je bil še en izziv. "Moral sem poskrbeti, da je bilo njeno obnašanje vedno zelo prijetno. Kadar govori, je vedno zelo iskrena. Glenn je bila odlična pri vsakem izrečenem stavku." Glenn Close pravi: "Pri Kali je čudovito to, da je zelo močen materinski lik in ključnega pomena za zgodbo. Otrok je zanjo nekaj nenavadnega, a ga vseeno brani in nauči ceniti samega sebe. To je krasno sporočilo za vsakega otroka. Zelo sem vesela, da sem sodelovala pri tem filmu tudi zato, ker nazadnje pokaže, da med ljudmi in živali obstaja nežna vez. Živali so nam prepuščene na milost in nemilost, kar moramo spoštovati. Moja hči vsako noč moli za ogrožene živalske vrste, da ne bi več sekali deževnega gozda in da sivi kiti ne bi bili ob zadnje mesto, kjer rojevajo mladičke. Vsega tega se zelo dobro zaveda. Podobe in domišljijo, ki jih živali porajajo v življenjih naših otrok, so zelo pomembne in Tarzan se je poglobil v to tematiko." Producentka Bonnie Arnold je podobnega mnenja: "Že zgodaj smo se odločili, da bomo največjo pozornost posvetili odnosu med Tarzanom in Kalo. Tesna vez med njima je bistvo zgodbe. Pokazati, kaj se mu je zgodilo v otroštvu in kako je to vplivalo na vse njegovo življenje, je bil pomemben košček sestavljanke."
Med pripravami na dolgo ustvarjalno popotovanje so se režiserja in skupina umetniških supervizorjev marca 1996 odpravili na safari v Afriko. Ogledali so si rezervate za živali v Keniji, obiskali gorske gorile v Ugandi in t.i.Neprehodni gozd Bwindija, po katerem se sprehajajo gorske gorile, ki jih je pred izumrtjem skušala zaščititi že Dian Fossey. Po njeni življenjski zgodbi so posneli film Gorile v megli z neprekosljivo Sigourney Weaver v glavni vlogi. Prav Neprehodni gozd Bwindija je na ekipo naredil neprecenljiv vtis. Eden od vrhuncev odprave je bil obisk zavetišča za šimpanze Sweetwater, kjer so srečali upravnika parka Vincea Smitha. Ta jih je odpeljal domov, kjer so spoznali njegovega petletnega sina Oliverja ter družino šimpanzov, ki nemoteno lomastijo po njunem posestvu. Ko so Oliverja videli igrati s šimpanzjimi bratci in sestricami, se jim je porodila marsikatera ideja o tem, kako se bo mladi Tarzan navezal na svojo družino goril.
Član ekipe Chris Buck dodaja: "Potovanje je bilo za nas trd oreh, a hkrati ključnega pomena za nastanek filma. Verjetno ga sploh ne bi mogli posneti, če ne bi šli. Tako pa smo se naučili ceniti lepoto pragozda in posebne družinske odnose, ki se oblikujejo med gorilami." Glenna Keanea je izkušnja korenito spremenila: "Dokler nisem šel v Ugando opazovat gorskih goril, nisem mogel razumeti, zakaj je Tarzan okleval pragozdu obrniti hrbet zavoljo Jane. Odločitev med gorskimi gorilami ali lepim dekletom se mi sploh ni zdela težka. A ko sem opazoval družino gorskih goril v naravnem okolju, sem na zadevo začel gledati s povsem drugačnega zornega kota. Ljubezen, ki jo te živali izkazujejo druga drugi, me je ganila v dno duše. Živijo v čudovitem paradižu in občutek, ko te varuje gorila s srebrno progo na hrbtu, je prekrasen. Življenje je bilo preprosto in zabavno. Še sam si nisem želel oditi in nenadoma sem razumel Tarzanovo razdvojenost med gorilami in Jane. Ko sem odšel, sem bolje razumel Tarzana samega, njegov način razmišljanja in njegova dejanja. Zaradi vsega tega je v risanki prepričljivejši." Keane Tarzana opisuje kot bitje, ki je odločeno odkriti, kdo je in si prislužiti ustrezno mesto v plemenu goril. "Njegovo odločnost in moč lahko čutimo. Po svoje je tudi zelo smešen, a obenem nežen, rahločuten. Na nek način ga lahko primerjam z Zverjo. Zver je na zunaj žival, a človek v njem komaj čaka, da bi splaval na površje. Tarzan je na zunaj človek z živalskim duhom. Oba se podata na pot in se na koncu preobrazita."
Thomas Schumacher, predsednik Walt Disney Feature Animation, pravi: "Pri branju knjige me je najbolj zbodlo v oči to, da je Burroughs ustvaril popoln svet za risani film. Pogosto se ob prebiranju literature vprašamo, kako bi jo prelevili v risanko, ta knjiga pa je kar prosila, naj to storimo. A vendar smo mi prvi, ki smo Tarzana prikazali takega, kot je želel Burroughs. Druži se z živalmi, se pogovarja z njimi, živi z njimi, se uči od njih. V drugih filmskih verzijah je ta vez stranskega pomena in je samo nakazana, kadar Tarzan jezdi slona in se sprehaja naokrog s šimpanzom na rami. Kombinacija ultimativnega animacijskega koncepta in te krasne zgodbe o tem, kdo in kaj je naša družina, se je zdela prav krasna zamisel."

Bodi močan, ko se boriš,
bodi moder, ko razsojaš.

Vse to in več
prinesel ti bo čas.

Ob poti, ki jo utiraš,
našel boš, kar ne poznaš.

Korenine projekta in
nastajanje zgodbe

Kevin Lima je leta 1995 ravno režiral Disneyevo risanko A Goofy Movie, ko so mu ponudili sodelovanje pri risani verziji Tarzana. Ker ga že vse življenje navdušujejo gorile, ga je material takoj pritegnil in je pristal, da se bo lotil podrobnejše analize projekta. Burroughsovo knjigo Tarzan of the Apes je prebral prvič in tako spoznal, da je idealna za to, da se jo nariše. Chrisa Bucka so povabili, naj projekt režira skupaj z njimi.
Januarja leta 1995 je prve osnutke scenarija napisal Tab Murphy, ki je sodeloval že pri Gorilah v megli in Notredamskemu zvonarju. Pritegnila ga je predvsem tematika soočenja človeka z naravo, medtem ko sta se Bob Tzudiker in Noni White osredotočila na družinski vidik zgodbe ter likom vdahnila dušo in srce. Scenaristični veteran Dave Reynolds z izkušnjami predvsem na področju komedije je potem še leto dni pilil dialoge in dodajal iskrive humorne vložke.
Ekipa, zadolžena z zgodbo, se je morala odločiti predvsem, kateri del Burroughsove knjige izpostaviti, saj ta popisuje mnogo prigod. Veliko so se ukvarjali tudi s koncem, ki osrednjega junaka popelje iz pragozda. Lima se spominja: "Vprašali smo se, kaj želimo povedati drugače kot prejšnje verzije. Eden od še danes relevantnih vidikov je družinski. Kaj družina sploh je, kdo jo sestavlja? So to tisti, ki si jim podoben, ali tisti, ki jih imaš rad? Tarzan je dejansko posvojen otrok. Opice ga posvojijo in odraste v prepričanju, da je eden izmed njih. Ko sreča Jane in ostale, se sooči z dilemo, kateri družini dejansko pripada, tisti, ki ga je vzgojila in ga varovala, ali tisti, v katero se je rodil. Prav tako smo se odločili, da bodo živali govorile. Ljudje gredo v kino, da ošvrknejo s pogledom nek drug svet. Zakaj bi jim torej kazali tistega, ki ga že poznajo? Saj lahko preklopijo na Discovery Channel in gledajo gorile v naravnem okolju. Želeli smo jim ponuditi nekaj drugačnega, takega, kar jim lahko ponudi zgolj animacija."
Kot pojasnjuje Tab Murphy, je konec zgodbe že od vsega začetka predstavljal veliko oviro. V knjigi se večina tretjega dela odvije zunaj pragozda. "Zavzemal sem se za Tarzanov odhod v Anglijo. V skladu s tem sem napisal prvi osnutek scenarija. Kevin in Chris pa sta vseskozi menila, da bo zgodba izgubila del svoje čarobnosti, če bo Tarzan odšel iz pragozda. Na koncu smo prišli do zaključka, da bo za zgodbo res najbolje, če ostane tam."
Eden od najbolj nenavadnih vidikov tega filma je vloga zlobneža. Lima pripomni: "Pravzaprav v našem filmu sploh ni negativca, kot smo jih vajeni. Nazadnje je Tarzan sam sebi največji nasprotnik. Sam nakoplje gorje svoji družini goril. V bistvu bije bitko s samim seboj, zato smo morali poiskati načine, da bi notranje popotovanje nekako prikazali navzven. Nismo želeli, da bi bil nekdo, ki bi ves čas posedal in premišljeval o svoji usodi. To smo morali nekako udejaniti." Ko je Lima prebiral Burroughsovo knjigo, se je domislil podobe, ki simbolizira Tarzanovo iskanje lastne identitete. To je podoba dotika dveh dlani. V filmu se pojavi v več ključnih trenutkih: ko petletnemu Tarzanu Kala razlaga, kako sta si podobna in ko odrasel Tarzan sreča Jane in spozna, da sta si po zunanjosti na moč podobna.

Maminih solza ne more beseda osušiti.
Krvavečega srca ne more zaceliti.

Edgar Rice Burroughs in
rojstvo legende

Edgar Rice Burroughs se je rodil v Chicagu leta 1875. Do petintridesetega leta mu je spodletelo dejansko na vseh področjih, ki se jih je lotil. Bil je kavboj, iskalec zlata, vojak in med drugim konjenik pri sedmi enoti Ameriške konjenice. Leta 1911 je bil na psu. Poročen, z dvema otrokoma, je moral zastaviti svojo uro in ženin nakit, da je lahko kupil hrano in premog. Njegov zadnji podjetniški podvig - agencija za prodajo šilčkov - je bil na robu propada, ko je v dogajanje posegla usoda. Čakajoč na poročilo nekega svojega trgovca, je za zabavo začel pisati fiktivne zgodbe. Na svoje veliko presenečenje je prvo - Under the Moons of Mars - prodal publikaciji All-Story Magazine za zavidljivih štiristo dolarjev. Njegov drugi roman so zavrnili, s tretjim pa je zadel v polno. All-Story Magazine je odkupil pravice za Tarzan of the Apes za sedemsto dolarjev oktobra 1912. Kljub izjemni priljubljenosti je avtor potreboval še dve leti, da se je Tarzan iz strani revije preselil na strani romana. Tarzan of the Apes je bil prvič obljavljen leta 1914 in je postal izjemna knjižna uspešnica.
Tarzan of the Apes je bil napisan na roko na hrbtne strani starih pisem in ostanke papirja. Med pisanjem se je avtor opiral na spomine legendarnega raziskovalca H. M. Stanleya, popisane v zvezku In Darkest Africa, veliko pa mu je pomagala tudi njegova bujna domišljija.
Po začetnih uspehih je Burroughs postal plodovit pisatelj in podjeten poslovnež. Napisal je še 23 romanov o Tarzanu in še 70 o drugih temah, denimo celo o misijah na Mars. Ker je ohranil avtorske pravice za uporabo Tarzanovega lika, velja za pionirja pri izdajanju licenc, saj je dovolil, da se po njegovem priljubljenem junaku imenujejo kruh, žvečilni gumi in kopalna oblačila. Burroughs se je leta 1919 preselil v Kalifornijo in kupil posest General Harrison Gray Otis na 550 akrih. Nadel ji je novo ime: Tarzana Ranch. Velik del ga je kasneje razprodal za družinske parcele. Leta 1930 so v skupnosti odprli pošto in 300 prebivalcev se je odločilo z nagradnim natečajem izbrati ime novega okrožja. Zmagalo je ime Tarzana, v kateri danes domuje 50 tisoč ljudi. Tarzan se je na veliko platno prvič zavihtel leta 1918, naslovno vlogo je v tem nemem filmu odigral Elmo Lincoln. Gre za enega prvih hollywoodskih filmov, ki je zaslužil več kot milijon dolarjev. Leta 1932 je prvak v plavanju Johnny Weissmuller nasledil predpasniček okrog ledij in zaplaval v srca filmskih gledalcev s Tarzan the Ape Man studia MGM ter dosegel višek s Tarzan and the Mermaids leta 1949. Leta 1984 so potem denimo v kino poslali dramo Greystoke: The Legend of Tarzan, Lord of the Apes. Lani pa ga je Casper Van Dien upodobil v akcijskem Tarzan and the Lost City.
Burroughs ni bil nikoli zadovoljen s filmskimi upodobitvami svojega lika. Pogosto si jih sploh ni ogledal. Tarzana si je predstavljal kot nadpovprečno inteligentnega in rahločutnega moškega - junaškega, čednega in predvsem svobodnega. Filmi pa so ga prikazovali kot redkobesednega neandertalca.
Lik Tarzana je izjemno priljubljen na vseh področjih zabavne industrije. Leta 1929 ga je Hal Foster uporabil v prvem kdajkoli narisanem akcijskem stripu. Dve leti kasneje je dobil svojo barvno stran v nedeljskih izdajah časopisov. Fosterja je pri ustvarjanju stripa nasledil legendarni Burne Hogarth. Sledile so radijske oddaje in prodaja najrazličnejših izdelkov, povezanih s Tarzanom. V televizijskih nadaljevankah ga je v letih 1966-1968 najprej igral Ron Ely, nazadnje pa Wolf Larson in Joe Lara v Tarzan: The Epic Adventures.
Burroughs je umrl leta 1950, a njegova legendarna stvaritev živi naprej. Danes, 87 let potem, ko se je Tarzan prvič pojavil v javnosti, je še vedno ena najbolj priljubljenih ikon vseh časov. Prve izdaje knjig so med zbiratelji zelo iskane in zanje so pripravljeni odšteti celo do 50 tisoč dolarjev. Burroughsovo življenje je popisano v knjigi Tarzan Forever avtorja Johna Taliaferra. Kot pravi avtorjev vnuk Danton Burroughs, ki danes vodi izjemno uspešno družinsko podjetje, bi bil dedek z Disneyevo verzijo zadovoljen.

Ritmi pragozda:
glasbena mojstra Phil Collins in
Mark Mancina

Lima in Buck sta bila že od vsega začetka trdno odločena, da njun glavni igralec ne bo začel prepevati v slogu broadwayskih predstav in običajnih risank. Bilo bi povsem v neskladju z duhom filma, če bi pomanjkljivo oblečeni možak nastopal na ta način. Zato sta se zagrizla v izziv poiskati nov način, da bi v zgodbo vpletla glasbo tako, da ne bi bila moteča.
Phil Collins se je s svojim glasbenim slogom, v katerem daje velik poudarek tolkalom, in načinom skladanja pesmi zdel kot nalašč za glasbo Tarzana. Collins sprva ni bil prepričan, ali bi znal napisati skladbe za Disneyevo risanko, ki so zgodbe same zase, ampak ko so mu filmarji zatrdili, da si želijo prav njegovega "izvirnega zvoka," je le privolil v sodelovanje. Najprej je prebral Burroughsovo knjigo in se podrobno seznanil z načinom, kako jo Disney želi prenesti na veliko platno. Takoj je dobil navdih za pisanje in samo v nekaj tednih napisal prav neverjetno veliko glasbe, med drugim tri skladbe, ki so nazadnje pristale v filmu (Son of Man, Trashin" the Camp ter Strangers Like Me). Kot glasbeni perfekcionist je naslednjih nekaj let pilil svoje skladbe, da bi zares sodile v kontekst filma oziroma njegovih visokih standardov. Bil je navdušen in neumoren sodelavec, ki je svoj nabito poln urnik vedno prilagodil tako, da je bil Disneyu na voljo.
Collinsove skladbe je znal skladatelj Mark Mancina izvrstno uporabiti pri pisanju svoje lastne glasbe za film, ki podpre dramatične in čustvene vidike filma. Z Disneyem je že sodeloval kot aranžer in producent skladb za Levjega kralja, je pa tudi producent vseh skladb istoimenskega broadwayskega musicla. Kot vnet zbiralec različnih nenavadnih inštrumentov je Mancina pri skladanju glasbe za Tarzana uporabil denimo južnoameriško kitaro z imenom charango, afriški inštrument, podoben loku, z imenom birembiu ter bullroar, avstralski inštrument, ki ga vihtiš nad glavo, pri čemer proizvaja nenavadne zvoke brnenja. "Pri pisanju glasbe za risanko je najtežje, ker moraš v pol minute z njo podkrepiti celo paleto čustev. Pri stvaritvi likov je sodelovalo na stotine ljudi, zato sem moral poskrbeti, da bo glasba čustveno in strastno opravičila njihovo požrtvovalno delo."

O filmskih ustvarjalcih

Kevin Lima (režiser) je pri Disneyu debitiral kot režiser z A Goofy Movie. Je tudi cenjen risar, oblikovalec likov in zgodb za druge studie. Pomagal je pri risanju Ursule, Flounder in drugih likov Male morske deklice. Imel je ključno vlogo pri liku Lumiere v Lepotici in zveri ter sodeloval pri nastajanju zgodb o Aladinu in Levjem kralju. Je tudi gledališki režiser.

Chris Buck (režiser) je s Tarzanom debitiral kot filmski režiser. V svoji dolgoletni karieri je režiral še reklame in televizijske oddaje. Že dve desetletji dela kot animator in oblikovalec likov. Pri Disneyu je začel delati leta 1978, sodeluje tudi z drugimi studii. Sodeloval je pri projektih Lisjak in pes, Fun with Mr. Future, Kdo je potunkal zajca Rogerja, Frankenweenie, Amazing Stories, Mala morska deklica, The Rescuers Down Under in Bebe"s Kids. Phil Collins (skladbe) je danes eden najbolj priljubljenih pevcev in skladateljev, ki med kolegi glasbeniki velja za enega najboljših bobnarjev na svetu. Je dobitnik šestih grammyjev in je v solistični karieri prodal več kot 70 milijonov plošč. V okviru Genesis, Band X ter v sodelovanju s plejado različnih izvajalcev (Led Zeppelin, Eric Clapton, Brian Eno, Robert Fripp, John Cale, Quincy Jones, Tony Bennett, itd.) pa je prodal okrog 200 milijonov plošč. Njegove uspešnice One More Night, In the Air Tonight ter Sussudio so postale del kolektivne zavesti ljubiteljev glasbe.
Poskusil se je tudi kot igralec v filmih In orkester je igral dalje ter Buster, v televizijski nadaljevanki Miami Vice, napisal pa je še naslovno skladbo za film Against All Odds. Pred kratkim je uresničil dolgoletne sanje in odšel na turnejo z 20-člansko skupino, ki so jo začeli v londonskem Royal Albert Hallu, kjer so igrali pod taktirko Quincyja Jonesa, kot gost pa se jim je pridružil Tony Bennett.
Kariero je začel v okviru skupine Genesis, ki deluje že 25 let, njegovi solo albumi pa so Face Value, Hello, I Must Be Going, No Jacket Required,... But Seriously, Serious Hits... Live! Both Sides, Dance Into the Light (1996) in Hits.

Mark Mancina (glasba) je napisal glasbo za filme Con Air, Assassins, Twister, Zmeda na poštnem vlaku, Podli fantje in Hitrost. Aranžiral in produciral je več skladb za Disneyevega Levjega kralja. Leta 1994 je prejel grammyja v kategoriji najboljši otroški album za Levjega kralja. Za njegovo broadwaysko verzijo je produciral več že znanih skladb in napisal nekaj dodatne glasbe.

Glasovi

Tony Goldwyn (Tarzan) je pred kratkim debitiral kot režiser filma A Walk on the Moon. Načrtuje režijo projektov Imagining Nathan, za katerega trenutno piše scenarij z oskarjevcem Bobom Goldmanom, ter Georgia Rule. Igral je Neila Armstronga v nadaljevanki From the Earth to the Moon, med njegovimi filmi pa so še Zbogom, dekleta, The Substance of Fire, Nixon, Truman, Pelikanovo poročilo, Kuffs, The Last Tattoo, The Last World. Debitiral je v Gaby: A True Story. Uspešen je tudi na odrskih deskah.

Minnie Driver (Jane) je nastopila v filmih To so bili časi, Dež za ubijanje, Dobri Will Hunting (za vlogo je prejela nominacijo za oskarja), Plačanec, Sleepers, Goldeneye, An Ideal Husband, At Sachem Farm ter Slow Burn. Pri slednjih dveh je tudi izvršna producentka v okviru svoje produkcijske hiše Two Drivers, ki jo vodi s sestro Kate. Poleti je z Davidom Duchovnyjem snemala romantično komedijo Return to Me.

Glenn Close (Kala) je za Tarzana s Philom Collinsom zapela skladbo You"ll Be in My Heart. Nad izkušnjo je bila navdušena. Glenn je na filmu debitirala leta 1982 z The World According to Garp, predtem pa je bila izjemno uspešna gledališka igralka. Za upodobitev Jenny Fields je prejela nominacijo za oskarja za najboljšo stransko igralko. Za oskarja je bila nominirana še za nastope v Veliki zmrzali, The Natural, Usodni privlačnosti in Nevarnih razmerjih. Igrala je tudi v Hamletu, Hiši duhov, 101. Dalmatincu, Ugrabitvi, Dragulju z Mississippija, Mars napada!, Jagged Edge, Immediate Family, Reversal of Fortune, The Paper ter Paradise Road.
Med njenimi televizijskimi projekti so In the Gloaming, Something About Amelia, Stones For Ibarra, Skylark ter Serving in Silence. Je uspešna producentka različnih dokumentarcev, denimo Do You Mean There Are Still Real Cowboys?, American Experience, Broken Hearts, Broken Homes, Your Family Matters, Anne Frank Remembered. V New Yorku vodi produkcijsko hišo Trillium Productions Inc, v okviru katere pripravljajo številne filmske in televizijske projekte. ALEX D. LINZ (mladi Tarzan) je z Michelle Pfeiffer in Georgem Clooneyem nastopil v praznični uspešnici studia Twentieth Century Fox Tistega čarobnega dne ter v Sam doma 3 nasledil Macaulyja Culkina. Pred tem je na filmu debitiral ob Jimu Carreyu v komediji Zgaga. Linz se je rodil v Santa Barbari. Iskalci novih talentov so ga odkrili, ko je z mamo prišel na eno od pravniških predavanj. Prvo testno snemanje je opravil pri petih letih in dobil prvo vlogo v reklamnem spotu J.C.Penney. Potem je Linz nastopil v skoraj dveh ducatih ameriških reklam. Najvidnejši je bil nastop v reklami Poba iz MacDonaldsa v seriji reklam znane verige restavracij s hitro hrano.
Desetletnik se je pojavil tudi v televizijskih nadaljevankah Lois & Clark, Cybill, Korak za korakom, The Young and the restless in v televizijskem filmu The Uninvited.

Glasba

"Two Worlds"
Producenta in aranžerja PHIL COLLINS in MARK MANCINA
Poje PHIL COLLINS
Orkester vodi MARK MANCINA

"You"ll Be in My Heart"
Producenta MARK MANCINA and PHIL COLLINS
Aranžma MARK MANCINA
Glasova PHIL COLLINS in GLENN CLOSE
Orkester vodi MARK MANCINA

"Son of Man"
Producent in aranžer PHIL COLLINS
Poje PHIL COLLINS

"Trashin" The Camp"
Producent in aranžer PHIL COLLINS
Glasovi PHIL COLLINS
Vokali ROSIE O"DONNELL
Dodatni glasbeni aranžma PAUL BOGAEV

"Strangers Like Me"
Producent PHIL COLLINS
Aranžma PHIL COLLINS in MARK MANCINA
Poje PHIL COLLINS
Orkester vodi MARK MANCINA

"You"ll Be In My Heart" (verzija Phila Collinsa)
Producenta ROB CAVALLO in PHIL COLLINS
Poje PHIL COLLINS
Snemalec ELLIOT SCHEINER
Mix CHRIS LORD-ALGE