Bazen

Kratka vsebina

Sarah Morton (Charlotte Rampling) je slavna pisateljica kriminalnih romanov. Naveličana Londona in iskanja navdiha za nov roman sprejme ponudbo svojega založnika Johna Bosloada (Charles Dance), ki ji ponudi svojo poletno vilo v Lubéronu na jugu Francije. Glavne turistične sezone je konec in Sarah uživa v prelepi in spokojni pokrajini - dokler ne pride v hišo Johnova brezskrbna in viharna hčerka (Ludivine Sagnier). Zadržana in redoljubna Sarah je zgrožena nad Juliejinim divjim in razuzdanim življenjem. Vseeno se kmalu spoprijateljita in Julie postane vir navdiha za Sarahin novi roman, ki se začne nevarno prepletati s skrivnostnim umorom.

François Ozon (Pod peskom, Hladne kaplje na vroče kamne) je scenarij za BAZEN napisal s pisateljico in scenaristko Emmanučle Bernheim, s katero sta sodelovala že pri filmu Pod peskom. Producenta sta bila Ozonova dolgoletna sodelavca Marc Missonnier in Olivier Delbosc.

BAZEN je bil premierno prikazan v tekmovalnem sporedu letošnjega canskega filmskega festivala. V njem je evropski najdrznejši in najinovativnejši scenarist in režiser François Ozon združil svoji najljubši igralki Charlotte Rampling (Pod peskom) in Ludivine Sagnier (8 žensk). Nadvse prefinjen in z ravno pravšnjo mero erotike začinjen BAZEN je prvi celovečerni film, ki ga je Ozon posnel tudi v angleščini, v njem pa je obudil tudi skrivnostnost, ki je prežemala že Pod peskom.

Vloga Ludivine Sagnier je bila sprva pisana za mladega moškega, a se je Ozon odločil drugače. Menil je, da bo odnos med dvema ženskama zanimivejši. Poglobiti je želel odnos, ki je obstajal med Gaby (Catherine Deneuve) in Louise (Emmanuelle Béart) v 8 ženskah, ga razviti v nekakšno materinsko-hčerinsko vez in postaviti uveljavljeno igralko naproti mladi.

Igralci

Charlotte Rampling se je rodila leta 1946 v Sturmerju v Angliji. Šolala se je na Jeanne d'Arc Academie pour Jeunnes Filles v Versaillesu in ekskluzivni St. Hilda's school v Bushleyju v Angliji. Kariero je začela kot fotomodel, nato pa je leta 1965 debitirala v The Knack Richarda Lesterja. Sledili so ji Georgy Girl (1966), The Damned (1969), The Night Porter (1974), Zardoz (1974), Farewell My Lovely (1975), Stardust Memories (1980), The Verdict (1982) in mnogi drugi. Čeprav Ramplingova slovi predvsem po drznih in nepozabnih vlogah, pa je leta 1986 v komediji Max My Love odigrala svojo najbolj nenavadno vlogo doslej - žensko, ki se zaljubi v šimpanza.

Ludivine Sagnier je z Ozonom sodelovala že pri dveh filmih, Hladne kaplje na vroče kamne in 8 žensk. Rodila se je leta 1979 in študirala odrsko igro na konservatoriju za dramske umetnosti v Versaillesu. Večinoma je igrala stranske vloge, Hladne kaplje na vroče kamne pa so bile njena odskočna deska za velike vloge. Na letošnjem canskem festivalu so prikazali še en njen film, Malo Lili Clauda Millerja, ki se je tako kot Bazen potegoval za zlato plamo.

Charles Dance je, preden se je podal v igralske vode, študiral grafično oblikovanje. Pri 29 letih se je pridružil Royal Shakespeare Company. Šest let pozneje je posnel svoj prvi film, Samo za tvoje oči. Nase je opozoril leta 1984 s serijo Dragulj v kroni, ki je naletela na veliko odobravanje kritikov in občinstva. Njegove nepozabne vloge so vloga D. W. Griffitha v Dobro jutro, Babylon, Raymonda Brocka v Plenty, naslovna vloga v televizijski priredbi Fantoma iz opere in vloga zlobca v Zadnjem velikem junaku.

Režiser

François Ozon se je rodil leta 1967 v Parizu. Filmi so ga začeli navduševati že zelo zgodaj. Nanj so vplivali Hitchcock, Max Ophuls in Jean Renoir, navdih pa je črpal tudi iz filmov Rainerja Wernerja Fassbinderja (v enem njegovih zgodnejših del je našel navdih za Hladne kaplje na vroče kamne). Po diplomi iz filmske režije na prestižni pariški filmski šoli FEMIS je snemal kratke in dokumentarne filme. Leta 1996 je bil na filmskem festivalu v Locarnu nagrajen za Poletno obleko, zgodbo o mladem geju, ki je prisiljen nositi obleko dekleta, s katerim je imel kratko aferico njegov fant. Leta 1998 s celovečernim prvencem Sitcom sodeluje na filmskem festivalu v Cannesu. Sledijo mu Zločinska ljubimca, Hladne kaplje na vroče kamne, Pod peskom in 8 žensk, za katerega je našel navdih v istoimenski drami iz leta 1960 avtorja Roberta Thomasa. Na slovenskih velikih platnih smo si lahko ogledali 8 žensk in Hladne kaplje na vroče kamne.