Kolosej
Film distribucije Continental Film

S.w.a.t. - Specialci

akcijski
Tudi policisti pokličejo na pomoč!
Na sporedu od: 24.12.2003, Kolosej Ljubljana
1h 58min / 118min
Leto: 2003
Država: ZDA
Scenarij: David Ayer, George Huang, Jim McClain, Ron Mita
Režija: Clark Johnson
Specialci S.W.A.T. so posebej izurjene enote ameriške policije, ki so jih ustanovili leta 1966, sestavljajo pa jih ostrostrelci, pogajalci in izvidniki. Akcijo teh enot označijo za popoln uspeh, če v njej ni smrtnih žrtev.

So najboljši med najboljšimi, elita med silami zakona.
In rekrutirali so jih za najnevarnejšo misijo doslej.

Eksplozivno akcijsko srhljivko je navdihnila priljubljena nadaljevanka iz sedemdesetih. Vendar je podobnost med filmom in nadaljevanko samo v imenih štirih glavnih likov -- Hondo, Street, T.J. McCabe in Deke. Filmski ustvarjalci so se nadaljevanki poklonili na bolj prefinjen način. Steve Forrest, ki je Honda igral na televiziji, se v filmu pojavi kot S.W.A.T.-ov voznik kamiona, Rod Perry, ki je igral Deacona, pa se vrača kot likov oče.

Farrell igra Jima Streeta, nekdanjega pripadnika specialcev, ki so ga s partnerjem Brianom Gamblom (Renner) izključili iz ekipe zaradi sporne odločitve, ki sta jo sprejela med ropom, med katerim so reševali tudi talce. Gamble je sile zapustil z gnusom, Street pa, ki mu biti policist pomeni vse na svetu, pristane na degradacijo, upajoč, da se bo nekoč lahko odkupil in ponovno oblekel priviligirano uniformo specialcev.

Streetu se priložnost ponudi, ko komandir Dan "Hondo" Harrelson (Jackson) dobi nalogo rekrutirati in izuriti pet najboljših policistov za novo enoto Special Weapons and Tactics (S.W.A.T.). Hondovi rekruti so še Deacon "Deke" Kaye (James Todd Smith aka LL Cool J), Chris Sanchez (Michelle Rodriguez), Michael Boxer (Brian Van Holt) in T.J. McCabe (Josh Charles).

Po več tednih zahtevnega telesnega urjenja se nova ekipa S.W.A.T. hitro znajde sredi vročega dogajanja, ko razvpiti preprodajalec mamil Alex Montel (Olivier Martinez) predrzno ponudi 100 milijonov tistemu, ki bi ga osvobodil iz pripora. Ko ga spremljajo iz Los Angelesa, da bi ga izročili zveznim agentom, jih zasleduje neusmiljena, do zob oborožena banda plačancev.

S.W.A.T. je študija kontrastov osebnosti in izoblikovanja identitete posameznika.

Tako za Streeta kot za Honda predstavlja nova misija pot k odrešitvi. Hondov dolgoletni nasprotnik, kapitan Thomas Fuller (Larry Poindexter), stori vse, kar je v njegovi moči, da bi Hondu spodletelo. A tako kot Street je tudi Hondo odločen, da ga ne bo nič zaustavilo. Nezadržno gre naprej in sestavi najboljšo ekipo, kar jih premore losangeleška policija.

"Tako kot Street in Gamble sta bila tudi Hondo in Fuller na začetku kariere partnerja," pravi producent Neal Moritz. "Oba sta bila dobra policista, a Fullerju je šlo vzpenjanje po policijski lestvi precej bolje od nog. Hondo pa je bil tiste vrste mož zakona, ki si ga želiš na ulici, da te varuje."

To, da Hondo izbere osramočenega Streeta za člana svoje ekipe, veliko pove o nejm samem. "Hondu je jasno, kako zelo si Street želi še ene priložnosti. V tem pogledu sta si podobna. Honda je iz specialcev izrinil Fuller, zato dejansko govori Streetu: Dobil sem še eno priložnost, zato jo dajem tudi tebi." Hondo po Moritzovih besedah izbere Streeta tudi zato, ker "zazna, da ima dobre instinkte. V Streetu vidi tisto, kar so drugi videli, ko je začenjal. Poleg tega se spoštujeta zaradi izkušenj pri vojski."

Street in Hondo sta popolno nasprotje Gambla, Streetovega nekdanjega partnerja, ki ga zamika stomilijonska nagrada, ki jo ponudi Montel. "Jim Street ni angelček. Je preprost možak, ki ima zares rad svojo službo in verjame v tisto, kar dela," pravi Farrell. "Zaradi tega je nepodkupljiv in nikoli ga ne bo moč skorumpirati, ker mož zakona ni zaradi moči orožja ali zaradi časti. Zraven je iz pravih razlogov, predvsem, da stori kaj dobrega."

Podobno je tudi Hondova edina misija popolna predanost delu in ekipi. "Hondo najde smisel in ponos v svoji vlogi pri policiji in v tem, da oblikuje novo enoto S.W.A.T.," pravi Jackson. "So res najboljši med najboljšimi."

Režiser Clark si je želel predvsem, da bi gledalec po ogledu filma zares vedel nekaj več o pripadnikih S.W.A.T. "Konec koncev smo o njih posneli film. Vse mora biti prepričljivo. Tudi zaključni prizor, ko z letalom pristanemo na mostu, je možen, saj smo preverili pri FAA in podjetju, ki je letalo izdelalo."

Jacksona je k projektu pritegnila napetost in dramatičnost, ki sta sestavna dela nalog specialcev. Občuduje tudi njihovo filozofijo. "Vedno se znajdejo v napeti situaciji, pogosto življenjsko nevarni, a vedno ravnajo kot pripradniki organizacije, ki življenja rešujejo, ne pa jemljejo. Specialce običajno vidimo kot ostrostrelce, ki morajo v odločilnem trenutku koga ustreliti. A to ni njihova naloga. Njihova naloga je, da se vsi varno izvlečejo iz nastale situacije. Nekaj posebnega moraš biti, da si pod tolikšnim pritiskom, a se ne obnašaš kot kavboj."

Vse o pravih specialcih

Losangeleški S.W.A.T. je bila prva tovrstna taktična enota sil zakona. Po več incidentih z ostrostrelci, ko so bila ogrožena življenja policistov in civilistov - veliko se jih je pripetilo v Los Angelesu v poznih šestdesetih - je postalo jasno, da ustreznega odziva na tovrstne okoliščine ni Zato so oblikovali prostovoljne enote, poimenovane stacionarne obrambne enote, ki so jih sestavljali policisti z bogatimi izkušnjami in ki so služili v vojski.

S.W.A.T (Special Weapons And Tactics Team) je nastal v poznih šestdesetih, uradno pa je postal del losangeleškega policijskega oddelka leta 1972. Takrat so spoznali, kako pomembno in nujno je skupinsko urjenje enote, ki bi bila ves čas v pripravljenosti.

Takrat je bila to inovativna poteza, enota pa je prinesla kohezijo pri delovanju policije ob posebnih taktičnih dogodkih. Od takrat je postala legendarna med enotami sil zakona v svetu. Danes je elitna enota, sestavlja jo približno 60 losangeleških policistov, šest poročnikov in narednik, vsi so posebej izurjeni za taktične napade.

Do olimpijskih iger leta 1984 so imeli težave s financiranjem. Ker so olimpijske igre potencialna teroristična tarča, jih je Olimpijski komite prosil za pomoč, s tem pa so dobili tudi dodatna sredstva za urjenje in opremo, potrebno za protiteroristično delovanje. Losangeleška olimpijada je minila brez incidentov, a finančna injekcija in urjenje sta pomenila prelomnico za losangeleško policijo in S.W.A.T.

Po uspehu losangeleških specialcev so tudi druga mesta po ZDA in svetu ustanovila podobne enote. Preden nekdo lahko zaprosi za članstvo v S.W.A.T. (govorimo v losangeleških specialcih), mora biti vsaj pet let pri policiji, nato mora na izredno zahtevno dvotedensko testiranje. Tisti, ki teste opravijo, nato pridejo na seznam, s katerega izberejo kandidate. Vsako leto se jih prijavi okrog 50. Samo 8 do 10 jih dejansko postane pripadnik S.W.A.T.

Sledi sedemtedenski intenzivni program urjenja. Seveda se urijo na številnih področjih, veliko pa se jih odloči za določeno področje - ostrostrelci, pogajalci, ipd. Po urjenju morajo čakati na prosto mesto, preden se uradno pridružijo enoti, lahko pa jih tudi že prej vpokličejo, če pri taktičnih situacijah potrebujejo dodatno pomoč.

Nekateri ostanejo pri S.W.A.T. vso kariero - najdaljše obdobje služenja je zaenkrat 27 let - povprečno pa ostanejo 8 do 12 let, nakar napredujejo na druge položaje znotraj losangeleške policije.

V vsaki krizni situaciji vpokličejo 14 specialcev, taktičnega poročnika in pogajalca. S.W.A.T. se pogajajo tudi z zabarikadiranimi osumljenci oziroma kadar kdo zajame talce. Cilj vsake misije S.W.A.T. je rešiti življenje. Vsako leto se spopadejo s približno 80 zabarikadiranimi osumljneci in 50 tveganimi nalogami na leto. V več kot 3 tisoč izjemno tveganih nalogah v zadnjih treh desetletjih losangeleškim pripadnikm S.W.A.T. do danes še ni umrl niti en talec.

O igralcih

Samuel L. Jackson (Dan "Hondo" Harrelson) je bil nominiran za oskarja in zlati globus za Šund. Za vlogo je prejel nagrado BAFTA za najboljšega stranskega igralca.

Posnel je filme Basic, Blackout, Kill Bill (vol.2), Country of My Skull, Vojna zvezd, Changing Lanes (Nevarna smer), XXX, Formula 51 (bil je tudi producent filma), Unbreakable (Nezlomljivi), Caveman's Valentine (tudi izvršni producent), Eve's Bayou (tudi producent), Shaft, Rules of Engagement (Trenutek odločitve), Deep Blue Sea, The Red Violin, The Negotiator (Pogajalec), Jackie Brown (nominacija za zlati globus, srebrni medved za najboljšega igralca v komediji na berlinskem festivalu),

A Time To Kill (Čas za ubijanje. nominacija za zlati globus), Die Hard With a Vengeance (Umri pokončno brez oklevanja), 187, Sphere (Sfera), The Long Kiss Goodnight (Poljub za lahko noč), Hard Eight, Kiss of Death, Losing Isaiah (Zbogom, sinko), Amos and Andrew, Ragtime, Sea of Love, Coming to America (Princ odkriva Ameriko), Ray, Do the Right Thing, School Daze, Mo' Better Blues, Goodfellas (Dobri fantje), Strictly Business, White Sands (Bele peščine), Patriot Games (Patriotske igre), Jumpin' at the Boneyard, Fathers and Sons, Juice, True Romance (Prava stvar), Fresh, Jungle Fever.

Na televiziji je nastopil v Against the Wall (nominacija za zlati globus).

Colin Farrell (Street) je v Severni Ameriki debitiral s Tigerland. Med njegovimi najnovejšimi filmi so Telefonska govorilnica, Intermission, Veronica Guerin in Rekrut. Posnel je še filme Hartova vojna, Posebno poročilo, Daredevil, American Outlaws, The War Zone, Ordinary Decent Criminals - za vlogo ga je predlagal Kevin Spacey, potem ko ga je videl nastopati v Londonu v In The Little World of Our own.

Na televiziji se je pojavil v nadaljevankah Ballykissangel ter Falling for a Dancer.

Rodil se je v Castlerocku na Irskem. Je sin nekdanjega nogometaša Eamonna Farrella in nečak nogometaša Tommyja Farrella.

Michelle Rodriguez (Chris Sanchez) je nastopila v filmih Girlfight, Resident Evil, The Fast and The Furious, Blue Crush, 3 AM.

O režiserju

Clark Johnson je bil letos nominiran za emmyja ze režijo uvodnega dela znanstvenofantastične nadaljevanke The Shield.

Režisersko kariero je začel med drugo sezono nadaljevanke Homicide: Life on the Streets. Potem je režiral epizode uspešnih nadaljevank, kot so Newyorška policija, Zahodno krilo, Tretja izmena, Mesto angelov, Red in zakonitost, The Wire in televizijski film Boycott, v katerem je tudi igral.

Johnson je začel igrati pri devetih letih in z broadwayskimi postavitvami prepotoval ZDA. Študiral je v Montrealu in Michiganu in nato nadaljeval z igralsko kariero. Kot igralec je morda najbolj znan po vlogi detektiva Meldricka Lewisa v Homicide: Life on the Streets. Nastopil je tudi v nadaljevankah Second City, Hot Shots, Night Heat, Women of Brewster Place, New Attitude, Zakon v Los Angelesu in E.N.G.

Na velikem platnu je kot igralec debitiral v Adventures in Babysitting in nato nastopil še v Colors, Drop Zone, Nick of Time, Renegades, Lulu, Soul Survivor, Deliberate Intent, Task Force: Caviar, Fear of Fiction, Love Come Down in Rude.

Komentarji

27.11. 2004 ob 17:26

film ni dobr če ni Colina .Ker pa v temu filmu je , je ta film za umretr dobr!

— nadjakerzan@email.si
1.2. 2006 ob 17:49

res to je film ko te takoj zaserbijo prsti da bi postav S.W.A.T.O.V.E.C

— pori
6.7. 2007 ob 19:07

men je film že po opiso zelo všeč

— Swat
14.7. 2007 ob 19:44

zelo dober in napet.

— matic
1.4. 2008 ob 21:18

Ful fajn film...res...kul akcija..napeto...za kratenje časa - ameriški film pač..vredn ogleda..čaw..

— T.in.ch0
3.5. 2008 ob 3:46

film je res ful zakon !!! glavn igralec je lušn za umret film res vreden ogleda : D

— sus
9.7. 2009 ob 18:39

Cool film vreden ogleda... ni pa prikazana čista realnost. Drugač pa ni tko slab.....
; )

— S.W.A.T
3.11. 2009 ob 15:16

FILM jE zakon vreden ogleda pa zanimiva akcija

SEE YOU

— vIoLa

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.