Mišek Stuart Little

"Šla sta po sina in se vrnila domov z mišjo. Potreben sem pijače."
muc iz Miška Stuarta Littla

Bister je, zagnan, prepričan, da je lahko vsemu kos - in še mišek je.
Sorežiser Levjega kralja Rob Minkoff je po romanu priljubljenega ameriškega pisatelja E.B.Whitea, ki s svojimi deli zabava družine že petdeset let, posnel komično pustolovščino Mišek Stuart Little.
Mali mož velikega srca (da ne omenjamo brčic, rožnatega smrčka in zares frajerske garderobe) Stuart (glas mu je posodil Michael J.Fox) si želi nekomu pripadati in v resnično prevelikem svetu najti kraj, ki bi ga lahko poimenoval dom.
Ko ga posvojijo Littlovi, človeška družina, se v svojih dogodivščinah sreča z različnimi liki - vključno s svojo nemesis, hišnim ljubljenčkom, mačkom Puhcem (glas Nathana Lanea) - in ob tem spoznava, kaj resnično pomenijo družina, zvestoba in prijateljstvo. Littlovi medtem odkrijejo, da je v vsakem od nas vsaj malce Stuarta - ognjevitosti, duha in poguma, da smo zvesti samim sebi in da navkljub vsemu skušamo uresničiti svoje sanje.
Mišek Stuart Little je kombinacija najsodobnejših vizualnih učinkov, ki so si jih zamislili pri Sony Pictures Imageworks. Z rojstvom miška Stuarta so digitalno oblikovanje likov ponesli v nove višave. Stvaritev naslovnega junaka filma ter nekaterih njegovih prijateljev in nasprotnikov pomeni najbolj ambiciozen podvig v foto-realističnem, na igri zasnovanem digitalnem oblikovanju lika.

O snemanju

V prijetno hiško iz rjavega peščenjaka, ugnezdeno med sive monolite vzdolž predela Pete avenije na meji z newyorškim Centralnim parkom, gospod in gospa Little pripeljeta nenavadnega novega družinskega člana... Stuarta. Kljub moledovanju gospe Keeper, upravnice sirotišnice, naj posvojita pripadnika njune vrste, Littlova kot novopečena starša kar žarita od ponosa.
Producent Douglas Wick razloži neobičajno družinsko odločitev takole: "Littlovi v Stuartu ne vidijo miška. Stuart je zanje še eno živo bitje, bistro, prijazno in predvsem zelo osamljeno. Njuni srci jima govorita, da je Stuart kot nalašč za družino Littlovih, čeprav se s tem ne bi strinjala nobena druga oseba pri zdravi pameti."
Skozi pustolovščine pa je Stuart soočen z izzivi in odločitvami, ki lahko ogrozijo srečo, ki si jo resnično zasluži. Te ovire bi za običajnega miška pomenile težavo... a pri Stuartu je vse drugače.
"Stuart je poba, ki na svet ne zre z mišje perspektive. Zaveda se, da se njegov videz razlikuje od človeškega, ampak to ni pomembno," pripomni režiser Rob Minkoff.
Wick dodaja: "Vsak otrok ima občutek, da v primerjavi s starši pripada drugi vrsti živih bitij. Kot otrok vedno zreš odraslim v kolena in zato se nam vse zdi zastrašujoče in ogromno. Zelo navdihujoče je opazovati junaška dejanja nekoga, ki je visok borih sedem centimetrov."
Čeprav je Mišek Stuart Little namenjen zlasti mlajšemu občinstvu, je zanj vseeno značilno ravnovesje med otroško domišljijo in rahločutnostjo odraslih. Filmski ustvarjalci so se navdihovali pri E.B.Whiteu, Stuartovem avtorju, ki je izvirno knjigo napisal za vse generacije.
"Stuart se je v bistvu rodil med vožnjo z vlakom," razlaga Wick. "E.B.White je bil v spalniku in se je vračal na Manhattan. Zaspal je in ko se je prebudil, mu je po glavi hodila miška. Kot je dejal, so bile to ene redkih njegovih sanj, ki jih je lahko uporabil pri snovanju zgodbe. White je bil prebister mož, da bi pisal samo za otroke. Vsaka zgodba je bila večplasta in večpomenska."

Mišek Stuart Little predstavlja ogromen korak naprej na področju digitalnega snovanja likov. "Miške ni moč navaditi nošenja oblačil, hoje po dveh tačicah ali govorjenja," se šali izvršni producent Jason Clark. "Zato smo si morali izmisliti način, kako zgodbo povedati z uporabo tehnologije. To, kar nam je uspelo pri Stuartu, še pred petimi leti ne bi bilo mogoče." Izziv, po drugi strani, pa je bil z uporabo futuristične digitalne čarovnije ujeti duha klasičnega lika, ki ga je E.B.White ustvaril pred petdesetimi leti.
Oživitev Stuarta Littla za veliko platno je potekala v več prefinjenih, napornih tehničnih fazah, ki so se jih lotili umetniki pri Imageworks. Pod vodstvom režiserja Minkoffa so si oskarjevec, višji supervizor vizualnih učinkov John Dykstra, supervizor animacije Henry Anderson in supervizor vizualnih učinkov Jerome Chen prizadevali ustvariti prepričljivega, zares živemu bitju podobnega tridimenzionalnega miška, ki obstaja v našem svetu.
To ni bila lahka naloga celo za nadarjeno ekipo strokovnjakov za učinke. "Stuart je moral biti povsem prepričljiv, tako po videzu kot po obnašanju," pravi Chen. "Z različnimi tehnikami smo ga morali oživiti tako, da občinstvo ne bi ves čas motila misel, da imajo pred seboj lik, ki je nastal s pomočjo vizualnih učinkov. Stuart še zdaleč ni običajen mišek. Pogovarja se tako z ljudmi kot z živalmi in s svojimi dejanji vpliva na okolje in tiste, s katerimi prihaja v stik. In nazadnje spremeni družino Little na bolje."
Lik Stuarta so začeli z najsodobnejšo, najinovativnejšo tehnologijo ustvarjati julija 1997. Nastalo je na stotine risb ljubkega, prijaznega Stuarta. "Najprej smo proučevali miši in njihov dejanski videz, potem pa smo izpostavili tisto, kar se nam je zdelo, da bi lahko našemu Stuartu resnično vdahnilo osebnost," pravi Minkoff. "Iskali smo načine, s katerimi bi poudarili sicer čisto običajne mišje lastnosti, ne da bi se ujeli past in postali pocukrani."
John Dykstra dodaja: "Vedeli smo, da si želimo Stuarta, ki ni človek, a ima človeško podobo." Posebej pomembno je bilo, da bi znal s pristnimi čustvi prepričljivo reagirati na realni, igrani svet okrog sebe. "Če s Stuartom ne sočustvujete, potem nismo dobro opravili svoje naloge," pravi Dykstra.
Supervizor animacije Henry Andreson - pionir na področju digitalne animacije, najbolj znan po stvaritvi polarnih medvedkov v reklamah za Coca - colo in dobitnik emmyja za The Last Halloween - je s svojo ekipo animatorjev ustvaril plejado gibov in čustev za Stuarta. Minkoff in Andreson pa sta začela oblikovati Stuartovo obnašanje z opazovanjem gibov pantomimika Billa Irwina. Njegove telesne gibe so potem animatorji uporabili pri oblikovanju tehnik za animacijo Stuartovega vedenja.
A to je bil šele začetek. "Ustvariti Stuartov kožušček in njegovo garderobo je bil pravi izziv," pravi Chen. "Tehnologija, potrebna ua nastanek takšnih podob, je bila še v povojih, ko smo se pred leti lotili projekta. Morali smo iznajti digitalne tehnike in orodja, s katerimi so naši umetniki lahko ustvarili prepričljivega Stuarta."
Na Stuartovi glavi je več kot pol milijona računalniško narisanih dlačic; vsako najmanjšo podrobnost, vključno z jamicami pri smejanju in brčicami, so morali posebej oblikovati in dodati z računalnikom. Tkanino Stuartovih oblačil so digitalno skrojili ne le, da se je prilegala Stuartovemu teleščku, ampak da se je gubala in ovijala okrog njega, ko se je gibal. Da bi to dosegli, so digitalni animatorji tkanin obiskovali tečaje šivanja in krojenja. Tam so se naučili, kako skonstruirati blago, ki bo imelo najbolj realističen učinek.
Prav tako izjemna naloga je bilo osvetljevanje Stuarta s pomočjo računalnika. Razvili so poseben software, s pomočjo katerega se je Stuartova dlaka povsem naravno svetila; če je bilo potrebno, celo ena sama dlačica. Še večjega pomena kot tehnologija, potrebna za Stuartovo osvetlitev, je bil način osvetljevanja. "Obravnavali smo ga kot filmsko zvezdo," pravi Chen. "Preučevali smo način, na katerega je Guillermo osvetljeval človeške igralce in potem istega uporabili še pri Stuartu, da bi se kar najbolj prepričljivo vključil v film."
Kako daleč so šli strokovnjaki za učinke, da bi bil Stuart Little zares prepričljiv, najbolje ponazorijo naslednje besede Johna Dykstre: "Fotografirali smo srebrno kroglo, v kateri je odsevalo prizorišče snemanja. Odseve smo uporabili pri natančni postavitivi luči pri miši, vključno z odsevom v njegovih očeh."
Tudi Stuartove ročice so bile deležne posebne pozornosti. Režiser Minkoff si je ogledoval različne prototipe Stuartovih ročic in se odločil, da bodo bolj podobne človeškim kot mišjim šapicam. Nazadnje, po velikem številu opravljenih poskusov na platnu, so Stuartove ročice postale podobne ročicami majhnega fantiča.
Stuartova stvaritev je bila samo ena komponenta kompleksnega podviga preobrazbe zgodbe na veliko platno. Ko je računalnik ustvaril prepričljivega Stuarta, so njegov lik previdno dodali prizorom, kar je bilo še posebej zapleteno pri tistih, v katerih so nastopali še človeški igralci ali pravi mucki.
Pri Animals For Hollywood Boona Narra so urili 23 mačkov različnih pasem, da bi odigrali osem mačjih filmskih vlog. Hišnega ljubljenčka Littlovih Puhca je igralo pet identičnih belih perzijskih činčila muc, vsaka med njimi je bila izurjena za čisto specifične naloge. "Izbiranje mačjih dam in gospodov je trajalo več mesecev, saj smo jih preiskušali, če so primerni za upodobitev različnih likov," pravi Narr. "To, da so ravno pravilno odigrali določene prizore, je bila velikokrat preprosto sreča - ko niso zrli v trenerje za prizoriščem, ampak je zares prišlo do interakcij z drugimi filmskimi liki."
Seveda so trenerji živali potrebovali veliko potrpljenja in prilagodljivosti, saj muce niso le razvpito nemogoče, kar zadeva urjenje, ampak so tudi izredno nepredvidljive, ko nastopajo druga ob drugi. Narr je osem trenerjev skril po različnih mestih na prizorišču snemanja, da bi jih usmerjali. Pri Puhcu so bile njihova glavna skrb muckove interakcije s Stuartom, kajti odnos med dvema naravnima sovražnikoma je bil pri filmu ključnega pomena.
"Puhec ne mara miši. Sploh ni važno, kdo miš je, preprosto ne mara jih," razlaga Minkoff. "Dejstvo, da so Littlovi Stuarta posvojili kot otroka, zadeve še poslabša. Puhec ima občutek, da so ga izrinili iz družine, da je sedaj manj pomemben. Nenazadnje ga izrine glodalec, kar mora res boleti, če si maček."

Kot bi ne bili računalniško ustvarjen naslovni lik in vzkipljivi mucki že zadosten izziv za filmske ustvarjalce, so ti morali poiskati še trio igralcev, ki bo upodobil družino Littlovi... in najti glas za Stuarta.
"Kako smo se odločili, da bo Stuartu glas posodil Michael J.Fox? Ima ravno pravšnjo osebnost, ki se sklada s Stuartovim prepričanjem, da se lahko loti vsega - zelo pozitiven, zelo iskren, zelo očarljiv in hkrati zelo drzen," pravi Minkoff.
Kar zadeva Littlovih, "je bilo dodeljevanje vlog zares pravi izziv," dodaja Wick. "Gre za ekscentrično družino, vendar ekscentrično na način, ki si ga skrivaj želite posnemati. Morali so biti privlačno ekscentrični. Bilo je zelo težko."
Potem sta se vmešala Geena Davis in Hugh Laurie. "Na videz sta si povsem različna, vendar je med njima vseeno ogromno kemije," pravi Wick. "Oba sta prav nenavadni izbiri za vlogi. Geena je tako izjemno humana. Je duhovita, zelo samosvoja in ni podobna nikomur." Pri Sonyju so za vlogo gospoda Littla predlagali angleškega igralca Hugha Laurieja. "Ogledali smo si nek njegov film in si rekli: Tole je gospod Little. Kot nori smo klicarili London in ga k sreči dobili."
Posebej težko je bilo najti Georgea, saj mora občinstvo sočustvovati z njim, čeprav večino filma ne mara Stuarta. "Stuart mora Georgea šele osvojiti," pravi Minkoff, ki je prvi predlagal Jonathana Lipnickija, čeprav je nekaj let mlajši kot je George v knjigi. "Povabili smo ga na snemanje in bil je preprosto čaroben," pravi Wick. "Na platnu takoj pritegne pozornost. In tudi zdel se je kot pomanjšana verzija Littlovih. Hughu smo nataknili očala, podobna Jonathanovim in že smo imeli družino Littlovih."

Miška Stuarta Littla so pričeli snemati v studiih Sony Pictures poleti 1998. Tri mesece prej je 100 ljudi gradilo različna prizorišča, ki so se raztezala kar čez tri snemalne studie.
Scenografijo Billa Brzeskija producent Douglas Wick opisuje kot idealizirano sedanjost. Brezski je s svojo ekipo pred snemanjem izdelal 105 strani obsegajoč vodnik s skeči posameznih interierjev in eksterierjev. Z njihovo pomočjo so ugotovili tudi, kakšen naj bo svet videti s Stuartove perspektive. Vse - od omar od oken - so izdelali iz nič. Celo vzorce tal in zidne ornamente je izbral tako, da so bili, povečani na platnu, na pogled prijetni. Kar zadeva samo opremo filma, Brezski pravi: "Ko vstopite v hišo Littlovih, morate dobiti občutek, da je to hiša nežnih ljudi. Oprema ni tako konzervativna in tradicionalna, da bi se zdela za časom, a je tako fantastična, da dominira prizorom. Na mizi vidite računalnik, televizor v kuhinji - sodobne reči, ki pa ne izstopajo." Brzeskija so pri oblikovanju scenografije navdihovali tako brata Coen kot Vincent Minnelli, ki je z barvami ponazarjal čustva v Čarovniku iz Oza in Zgodbi z zahodne strani.
V studiu številka 30, kjer so v štiridesetih snemali spektakle na vodi z Esther Williams, so za Miška Stuarta posneli tekmo s čolni.
V zgodovinski studio 15, kjer so leta in leta nazaj snemali klasike, kakršen je Čarovnik iz Oza, so postavili kulise za predel Pete avenije, kjer stoji hiša Littlovih.

Če imaš za soigralca sedem centimetrov velikega miška, se na snemanju utegne pripetiti marsikaj nenavadnega. Med odmori je bilo moč Hugha Laurieja videti, kako se pogovarja s svojo prazno dlanjo (vadil je prizore s Stuartom, ki ga označuje kot dobrega in darežljivega kolega umetnika).
"V mnogočem spominja na Branda," komentira Laurie. "Prva stvar, ki mi jo je dejal, ko sva se srečala, je bila: Izogibaj se me, ker te bom zasenčil. Zaveda se, kako pomemben je, tako kot vsi veliki zvezdniki."
Ko so ga vprašali, ali se Stuart počuti kaj manjvrednega zaradi svoje višine, Laurie dodaja: "Prvi teden šale o velikosti niso bile ravno dobrodošle. In zelo jasno je tudi dejal, da vse, kar je povezano s sirom, ni smešno. Na zalogi smo imeli nekaj dobrih šal s sirom, a smo jih morali črtati."
Geena Davis pravi, da je bilo Stuartovo navdušenje na snemanju nalezljivo, njegovo pronicljivost pa je občudovala vsa ekipa. Igralka ga prej ni poznala in tudi nastopala ni prej z njim nikoli. "Prizore so sicer izrezali," pravi, "a pojavil se je v Ženski liki. Imel je zelo drobceno vlogo."
Stuartov filmski brat Jonathan Lipnicki se je med premori prav dobro zabaval z njim. "Prav kul je," meni Jonathan, pri čemer njegove očke kar žarijo od navdušenja. Še posebej ga je prevzela Stuartova pripravljenost, da sam snema nevarne prizore. "Njegovi gibi na tekmi čolničev so drzni in sunkoviti, da ne omenjamo trikov, s katerimi si zagotovi zmago," pravi devetletni igralec.
Če je med dvanajstedenskim snemanjem Stuart kaj dokazal, potem je to dejstvo, da velikost ni pomembna. Pri svojih skromnih sedmih centimetrih si je zlahka pridobil spoštovanje in ugled pri svojih precej večjih soigralcih.

Po prijetnem snemanju, ki je potekalo brez zapletov, se je snemanje Miška Stuarta Littla končalo sredi novembra. "To je bil skupinski podvig stotine ljudi z enotno vizijo," pravi Dykstra. Vizija je bila mnogo več kot čarobnost posebnih učinkov - vizija je bila ustvariti prikupno, zabavno, napeto, do skrajnosti očarljivo zgodbo. "V žepu imamo lahko najboljše posebne učinke, a to še ne pomeni, da bo film dober. Pomembni so zgodba in liki. Če znate zgodbo učinkovito povedati z liki, s katerimi se lahko poistovetite in z njimi sočustvujete, sploh ni pomembno, kakšne tehnike in učinke vlečete iz rokava."
Rob Minkoff povzema: "Zakaj bi si sam rad ogledal ta film? Da bi videl, kako je Stuart oživel na platnu."

O filmskih ustvarjalcih

Rob Minkoff (režiser) je bil sorežiser Levjega kralja. Predtem je sodeloval že pri nastajanju Disneyevih uspešnic Mala morska deklica ter Lepotica in zver. Kot režiser je debitiral pri kratkih filmih o Zajcu Rogerju Tummy Trouble in Roller Coaster Rabbit.
Za MGM-ov zabaviščni park je režiral kratki igrani film Mickey"s Audition, kombinacijo igranega in risanega filma, v katerega sta med drugim pokukala Mel Brooks in Angela Lansbury.

M.Night Shyamalan (scenarij) je režiral veliko uspešnico Šesti čut, za katerega je napisal tudi scenarij. S snemanjem filmov se ukvarja od desetega leta. Do šestnajstega je posnel 45 kratkih filmov. Pri sedemnajstih je stal pred staršema, oba sta zdravnika, obdan s slikami še 12 zdravnikov iz družine ter jima povedal, da bo kljub najsijajnejšim ocenam in številnim ponujenim štipendijam za študij medicine odšel v New York študirat filmsko umetnost.
Leta 1992 je bil na letalu v Indijo, kamor je odšel snemat svoj prvi nizkoproračunski film, ki ga je posnel po lastnem scenariju, napisanem med zadnjim letnikom študija. Praying with Anger je zelo osebna zgodba o študentu indijskega porekla iz ZDA, ki odleti v Indijo in se v svoji domovini počuti kot tujec. Shyamalan je bil režiser, producent, scenarist in glavni igralec filma, ki so ga na American Film Institute v Los Angelesu razglasili za prvenec leta 1993. Naslednje leto je svoj poduhovljen način pripovedovanja zgodb ponesel v nove višave, ko je studiu 20th Century Fox prodal svoj prvi scenarij Labor of Love. Leta 1997 so v kino poslali njegov drugi film Wide Awake z Josephom Crossom, Rosie O"Donnell, Denisom Learyjem, Dano Delaney in Robertom Loggio. Film so v celoti posneli v Philadelphiji in pripoveduje o tesnem odnosu med dečkom v katoliški šoli in njegovim dedkom.

John Dykstra (višji supervizor vizualnih učinkov) si je za delo pri Vojni zvezd (oblikoval je vse miniature in sisteme kamer) prislužil oskarja in številne druge nagrade. Skupaj z Georgeom Lucasom in Garyjam Kurtzom je soustanovitelj znamenite Industrial Light and Magic. Nagrado emmy si je prislužil za delo pri Galaktiki, še eno oskarjevsko nominacijo pa z film Zvezdne steze. Pred Miškom Stuartom je bil supervizor posebnih učinkov pri Batmanu za vse čase ter Batmanu in Robinu.

Igralci

Michael J.Fox (glas Stuarta Littla) je glavni igralec in izvršni producent nadaljevanke Vsi županovi možje. Fox je sedem sezon nastopal tudi v še vedno izjemno priljubljenih Družinskih vezeh. Za vlogo z denarjem obsedenega Alexa je prejel tri emmyje in zlati globus. Kot režiser se je poskusil pri epizodah nadaljevank Tales from the Crypt in Brooklynski most.
Med njegovo filmografijo so trije deli Nazaj v prihodnost, Ameriški predsednik, Skrivnost mojega uspeha, Mladi volkodlak, Mars napada!, Casualties of War, Life with Mikey, For love and money, Greedy, The Frighteners, The Hard Way, Doc Hollywood, Bright Lights, Big City ter Don"t drink the water Woodyja Allena.
Debitiral je v humoristični nadaljevanki Leo and Me.

Geena Davis (gospa Little) je dobila oskarja za najboljšo stransko igralko za nastop v Naključnem turistu. Nominaciji za zlati globus in oskarja je prejela za vlogo v Thelmi in Louise. Nominacijo za zlati globus je prejela za filma Speechless in Ženska liga.
Debitirala je v Tootsie, med njenimi filmi pa so še Muha, Beetlejuice, Earth Girls are easy, Hero ter Poljub za lahko noč.
Na televiziji je igrala v nadaljevankah Buffalo Bill in Sara.

Hugh Laurie (gospod Little) je bil na Cambridgu sošolec Emme Thompson in Stephena Fryja. Njihovo z nagradami ozaljšano oddajo The Cellar Tapes so na BBC-ju premierno prikazali leta 1982. Potem je redno nastopal v Černem gadu ob Rowanu Atkinsonu. S Stephenom Fryjem je nastopal v Saturday Live, posnel epizodo Girls on Top in se pojavil v nadaljevanki Upline.
S Fryem sta bila soavtorja in soigralca enourne oddaje A Bit of Fry and Laurie, ki so jo premierno prikazali za božič in potem zavoljo vernih občudovalcev po vsem svetu snemali več let.
Laurie je tudi ponovno oživil nenavadni lik Bertieja Woosterja v televizijski nadaljevanki Jeeves and Wooster (po romanih PG Wodehousa), ki so jo snemali štiri leta. Med njegovimi filmi so Razsodnost in rahločutnost, Petrovi prijatelji, 101 dalmatinec in Cousin Bette. Prihodnje leto ga bomo videli v Maybe Baby, Blackadder Back and Forth ter That Girl from Rio.
Laurie ni le igralec, ampak tudi režiser, pisec in glasbenik. V Veliki Britaniji je režiral vrsto reklam ter zložil in posnel številne skladbe. Izdal je tudi štiri zvezke scenarijev A Bit of Fry and Laurie.
Pred kratkim je izdal prvi roman, The Gun Seller. Zanj je napisal že tudi scenarij, ki ga bodo za filmsko platno posneli v okviru produkcijske hiše Russella Smitha in Johna Malkovicha.

Jonathan Lipnicki (George Little) je pri petih debitiral v uspešnici Jerry Maguire. Njegov glas je bilo slišati tudi v Dr.Dolittlu. Redno je nastopal v nadaljevankah Jeff Foxworthy Show ter Meego. Po Mišku Stuartu je pričel v Nemčiji in na Škotskem snemati The Little Vampire po romanu Angele Sommer-Bodenburg.
S starši in dvanajstletno sestro živi v Los Angelesu. Zelo rad hodi v šolo - najraje ima naravoslovne predmete. Med njegovimi hobiji so deskanje, košarka, igranje električne kitare, baseball in učenje borilnih veščin. Uči se Vale Tudo (ekstremno boksanje) in ima rumeni pas iz brazilskega jiu-jitsuja.

Člani American Humane Society so bili prisotni na snemanju vedno, kadar so v prizorih nastopale živali. Nobena žival se med snemanjem ni na kakršenkoli način poškodovala.