Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Strti cvetovi

komična drama
Življenje nam prinaša tudi nenavadna presenečenja.
Na sporedu od: 5.1.2006, Kolosej Ljubljana
1h 46min / 106min
Leto: 2005
Država: ZDA, Francija
Scenarij: Jim Jarmusch
Režija: Jim Jarmusch
Odgovori na vprašanje, kdo smo v resnici, se ponavadi skrivajo v naši preteklosti. Na pot samospoznavanja se je prisiljen podati tudi letargični Don (Bill Murray), ko mu ena od njegovih bivših žensk sporoči, da ga namerava obiskati njun 19-letni sin, za katerega Don sploh ni vedel. Scenarist in režiser Jim Jarmusch je za film prejel veliko nagrado žirije na filmskem festivalu v Cannesu

Zgodba

V novem filmu izredno uspešnega scenarista in režiserja Jima Jarmuscha, dobitnika velike nagrade žirije na letošnjem mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu, znova navdušuje Bill Murray, tokrat v vlogi Dona Johnstona.

Vztrajnega samca Dona je pravkar zapustila njegova najnovejša ljubimka Sherry (Julie Delpy). Don se spet prepusti osamljenosti in samostojnim odločitvam. Ko pa nekega dne prejme skrivnostno rožnato pismo, se odloči za analizo preteklosti. Ena izmed njegovih nekdanjih žensk mu namreč sporoči, da ima 19-letnega sina, ki morda išče svojega očeta. Don se na pobudo svojega prijatelja, amaterskega detektiva Winstona (Jeffrey Wright), odloči razvozlati uganko. Kljub nenaklonjenosti potovanjem obišče štiri bivše ljubezni (Frances Conroy, Jessica Lange, Sharon Stone in Tilda Swinton). Nenapovedani obiski teh edinstvenih žensk so polni presenečenj, saj se mora Don nenadoma spopasti s preteklostjo in neizogibno tudi s sedanjostjo.

Intervju s scenaristom/režiserjem Jimom Jarmuschem

Začetek tega filma je posvetilo Jeanu Eustacheu. Kako vas je kot ustvarjalca filmov navdušil Jean Eustache? Je bil navdih prav za to zgodbo?

Jarmusch: Razlogov imam več. Bil je navdih, a ne neposredno. Njegov film The Mother and the Whore je eden najlepših filmov o nesporazumu med moškim in žensko. Vsebinsko gre zgolj za majhno povezavo in tudi stilistično se precej razlikujeva. Večji navdih je predstavljala njegova slika s snemanja omenjenega filma, ki me je vseskozi spremljala med pisanjem scenarija. Vedno je bila ob meni, ko sem ostal brez zamisli ali volje. The Mother and the Whore je izjemen francoski film, vendar zares škoda, da ga ni mogoče kupiti v nobeni obliki. Nekaj je v Jeanu, kar želim imeti tudi v sebi: ustvarjati po lastni želji, ostati zvest samemu sebi in se ne ozirati na trg ali pričakovanja drugih. To je izredno pomembno. Vesel bom, če ga bodo gledalci mojega filma opazili in se pozanimali o njegovem delu.

Z Billom Murrayjem ste sodelovali že pred dvema letoma pri projektu Kava in cigarete. Ste to vlogo ustvarili posebej zanj?

Jarmusch: Da. Pri pisanju scenarija sem želel izpostaviti njegovo drugo stran. Nisem želel lika, ki bi znova poudarjal njegovo sposobnost, da vse spremeni v smešno. Od nekdaj je v njem ravnovesje med navihanostjo in melanholijo. To je Bill Murray in ni veliko takih.

Kako ste se ujeli z igralkami, s katerimi prej niste sodelovali? Ste jim pokazali celoten scenarij ali le njihove prizore?

Jarmusch: Štiri glavne igralke - Frances, Jessica, Sharon in Tilda - so prebrale celoten scenarij. Dal sem jim nalogo, da napišejo pismo. Na ta način so si lahko predstavljale, da so matere temu sinu. Pisma so bila čudovita in povsem različna. Uporabil sem jih za pismo v filmu.

V filmu se zdi, da je vsako srečanje s katero koli osebo za Dona lahko izrednega pomena. Morda to drži za vse vaše filme. Ljudje se srečujejo z neštetimi možnostmi.

Jarmusch: Verjetno to res drži tudi za moje druge filme. Naša življenja vodijo nepredvidljivost, usoda, naključje. Lahko načrtujemo, kolikor nas je volja, toda najlepše, najgloblje reči v naših življenjih niso razumne. Ponavadi so čustvene ali povezane z drugimi ljudmi - te reči pa so zelo skrivnostne. Od nekdaj ustvarjam filme, ki ne pripadajo določenemu žanru. Strti cvetovi niso romantična komedija, prav tako niso tragični, temačni. Nekaj vmes so, kar, vsaj upam tako, ni mogoče kategorizirati. In to je povezano z vašim vprašanjem. Rad ustvarjam filme, ki ne razkrijejo, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju, in ki niso neka formula. V življenju srečujemo osebe, pa ne vemo natanko, kaj prinaša prihodnost. V nasprotnem primeru bi bilo dolgočasno.

Torej ne gre za optimizem ali pesimizem?

Jarmusch: Pravzaprav ne. Moja druga stran izkušenj ni optimistična, saj vidim, kako ljudje ravnamo drug z drugim in kako redko spoštujemo nekaj, kar je dragoceno. Moja naivna stran je optimistična. Z besedo naivna nimam v mislih nekaj negativnega, saj na ta način ljudje ustvarjamo. V Billu Murrayju se skriva otrok. Nekega dne je zapustil snemanje in potrkal na sosedova vrata. Nekaj minut kasneje se je vrnil s krožnikom piškotov. In ta njegova otroška plat se mi zdi čudovita.

Gledalcem ne narekujete, kako naj se počutijo in kako naj razmišljajo. Kaj želite, da spoznajo v tem filmu?

Jarmusch: Ne zanima me pridiganje ali poučevanje. Nočem reči, da naj bi imel film tak in tak učinek, saj nisem povsem prepričan. Nočem, da se ob koncu filma zgodba konča. Želim, da lik Dona ostane v gledalčevih mislih. Ob vsaki zgodbi lahko vstopimo v svet nekoga drugega in z njim vzpostavimo stik. Don v filmu pravi, da je preteklost mimo, prihodnosti še ni tu, zato je ne moremo nadzirati. To bi moralo držati v vsakem trenutku, a lahko je reči, težje pa udejaniti.

To dokazuje zaključek filma.

Jarmusch: Don nekaj želi. Film na nek način govori o hrepenenju. Hrepenenje po nečem, kar pogrešamo, ne moremo pa natanko določiti, kaj to sploh je. Nočem, da bi bili ljudje ob koncu filma obupani ali žalostni, prav tako pa nočem, da bi se jim zdelo to nekaj običajno romantičnega. Želim, da ta trenutek nekaj časa nosijo s sabo.

Igralska zasedba

Bill Murray (Don Johnston) je z Jimom Jarmuschom sodeloval že pri projektu Coffee and Cigarettes (zgodba "Delirium"). Za izvrstno vlogo Boba Harrisa v celovečercu Sofie Coppole Lost in Translation je poleg zlatega globusa za najboljšega igralca prejel nagradi BAFTA in Independent Spirit ter nominaciji za oskarja in nagrado Screen Actors Guild. Z upodobitvijo Hermana Blumea v uspešnici Wesa Andersona Rushmore si je prislužil nagrade New York Film Critics Circle, National Society of Film Critics, Los Angeles Film Critics Association in Independent Spirit za najboljšega stranskega igralca. Že na začetku svoje igralske kariere je prejel emmyja kot eden izmed scenaristov NBC-jeve oddaje Saturday Night Live. Po prvencu na velikem platnu v filmu Ivana Reitmana Meatballs je z istim režiserjem sodeloval še v celovečercih Stripes in Ghostbusters. Izjemno igralsko nadarjenost je med drugim prikazal v filmih Harolda Ramisa Caddyshack in Groundhog Day, Arta Linsona Where the Buffalo Roam, Sydneyja Pollacka Tootsie, Johna Byruma The Razor's Edge, Richarda Donnerja Scrooged, Franka Oza What About Bob?, Johna McNaughtona Mad Dog and Glory in Wild Things, Tim Burtona Ed Wood, Petra in Bobbyja Farrellyja Kingpin, Jona Amiela The Man Who Knew Too Little, Tima Robbinsa Cradle Will Rock, Michaela Almereyde Hamlet in Wesa Andersona The Royal Tenenbaums in The Life Aquatic with Steve Zissou.

Sharon Stone (Laura) je prepričala tako kritike kot gledalce in si priigrala neverjetno naklonjenost po celem svetu z vlogo Catherine Tramell v uspešnici Paula Verhoevena Basic Instinct. Nagrajena je bila z nominacijo za zlati globus. Trenutno snema nadaljevanje Michaela Catona-Jonesa, Basic Instinct 2: Risk Addiction. Vloga v celovečercu Casino Martina Scorseseja ji je prinesla zlati globus in nominacijo za oskarja v kategoriji najboljša igralka. Sledili sta še dve nominaciji za zlati globus in sicer za vlogo v filmu Petra Chelsoma The Mighty (tudi izvršna producentka) in Alberta Brooksa The Muse. Pred kratkim je za vlogo v treh epizodah serije The Practice prejela emmyja za izredno gostjo v seriji. Svojo prvo filmsko vlogo je odigrala v filmu Woodyja Allena Stardust Memories, nato smo jo lahko slišali v animiranem celovečercu Erica Darnella in Tima Johnsona Antz, sledila pa je vloga v filmu Alfonsa Araua Picking Up the Pieces. Zablestela je z uspešnico Charlesa Shyera Irreconcilable Differences. Zaigrala je še v filmu Paula Verhoevena Total Recall, Sama Raimija The Quick and the Dead (tudi izvršna producentka), Luisa Llose The Specialist, Marka Rydella Intersection, Phillipa Noycea Sliver, Matthewa Warchusa Simpatico, Sidneyja Lumeta Gloria in Brucea Beresforda Last Dance. Zaključila je tudi snemanje celovečerca Nicka Cassavetesa Alpha Dog, ki prihaja v kinematografe prihodnje leto, v filmu Larryja Clarka Wassup Rockers pa se znova dokazuje kot izvršna producentka.

Julie Delpy (Sherry) je bila pred kratkim kot soscenaristka filma Before Sunset nominiranka za oskarja, prejela pa je še nominacije za nagradi Writers Guild of America in Independent Spirit. Uspešnici Richarda Linklaterja so bili kritiki in gledalci celo bolj naklonjeni kot devet let starejšemu Before Sunrise in Delpyjeva je za vlogo Celine prejela nagrado San Francisco Film Critics Circle za najboljšo igralko. Že v mladosti je prejemala vloge v filmih priznanih režiserjev. Med njene prve celovečerce sodijo Détective Jean-Luca Godarda, La Passion Béatrice Bertranda Tavernierja, La noche oscura Carlosa Saure, Europa Europa Agnieszke Holland in Voyager Volkerja Schlöndorffa. Nato je zaigrala v trilogiji Krzysztofa Kieslowskega Trois couleurs (Bleu, Bialy, Rouge) in med drugim v filmu Rogerja Avaryja Killing Zoe. Njen najnovejši projekt je celovečerec Johna Stimpsona The Legend of Lucy Keyes. Zabeležila je tudi svoj režiserski prvenec s kratkim filmom Blah Blah Blah, ki se je zavrtel na filmskem festivalu Sundance.

Filmska ekipa

V filmografijo Jima Jarmuscha (scenarij/režija) sodijo celovečerci Permanent Vacation (1980), Stranger than Paradise (1984), Down by Law (1986), Mystery Train (1989), Night on Earth (1991), Dead Man (1995), Year of the Horse (1997), Ghost Dog: The Way of the Samurai (1999), Coffee and Cigarettes (2003) ter kratki film Int. Trailer. Night (2002).

Komentarji

22.11. 2005 ob 19:54

Solidna roba.

— Dakota
13.12. 2005 ob 0:02 zvezdica

Sem šla gledat na LIFFE, ker sem bila še malo pod vplivom lanskega Billa Mureya na Japonskem. Pardon, ampak tole pa je čisto mimo!

— Janja
31.12. 2005 ob 12:04 zvezdica

Jah, vsake oči imajo svojega malarja. Ta film pač ni primerljiv z Lost in Translation. To je film Jima Jarmuscha, katerega slog je zelo unikaten v filmski industriji. Nanj se je treba navaditi, da človek začne gledat mimo tega in vidi kako genialni so pravzaprav njegovi scenariji. Pri tem filmu nam režiser namenoma postavlja stranpoti, ki jim večinoma veselo sledimo, in na koncu ugotovimo, da sploh niso pomembne. Winston Donu priporoči, da naj išče roza barvo, pisalni stroj in druge znake o svojem sinu... to so vse sredstva, ki gledalca speljejo stran od očitnega dejstva, kdo je pošiljalka roza pisma. Za konec še citat iz filma Pi (Darren Arnofsky), ki velja tudi tukaj: "You can find a number anywhere you look for it." V slogu Štefančiča mlajšega: ZA+

— Tomaž
1.1. 2006 ob 20:20 zvezdica

Bill Murray v najboljši izdaji! Možak je kot vino - starejši je, boljši je. S svojimi izrazi pove vse. V filmu je en kup zabavnih situacij, skorajda komedija zmešnjav, ki pa jih Bill prenaša tako stoično, kot da ga popolnoma nič ne more vreč iz tira. Absolutno priporočam! (no, zgodba ni nevemkaj, ampak tale mimika je res fantastična:)

— Luka
6.1. 2006 ob 9:31 zvezdica

Se strinjam z Janjo - kr neki!!! Ali lahko kdo pove v čem je poanta tega filma? Pa še vleče se, z nekaterimi čisto nepomembnimi prizori. Škoda tako dobrega igralca za tako slab film.

— Andrej
6.1. 2006 ob 17:17 zvezdica

mal krejzi, ampak v vseh odbitih in smesnih prizorih so, neje globlje, ce jih znate poiskat, prikazane kritike marsicesa... zanimiv film

— liffe-fanica
9.1. 2006 ob 21:32 zvezdica

Kdo si je pred leti mislil, da bosta sodelovala Bill in Jim in naredila majhno mojstrovino? Dober scenarij, se boljsi Murray ter odlicen koncni produkt. Film navdusuje, mene se posebej glasba, predvsem komad Yäkärmo Säw (A Man of Experience and Wisdom) etiopskega mojstra Mulateja Astatke. Priporocam!

— kolega
10.1. 2006 ob 19:56 zvezdica

No, meni se je film prav dopadel. Resda to ni hiter film. Po standardih akcije gre prav po polžje. Vendar prikaže veliko različnih karakterjev res globoko. Pa tudi prefinjeno duhovit je. Tako je kar nekajkrat plasten in prav tako globok, ko bi za premnogo akcijo veljalo, da je enoplastna in plitva. Film mi je močno ostal v spominu.

— Bo
11.1. 2006 ob 9:33

Zakaj v sporedu piše samo od kdaj igra film - od katerga datuma, ne pa tudi do kdaj, do katerega datuma?? Hvala za odgovr. ir

— inera
11.1. 2006 ob 22:59 zvezdica

...me je prav zanimalo kaksni bodo kometarji tega filma in odkrito receno sem pricakoval, da se bo oglasil kdo z iq-jem, dovolj visokim, da bo znal povezati prave stvari v celoto in spoznal, kaj je reziser sploh zelel sporociti. morda ste neketeri tudi prisli do bistva, pa ste ga zaradi odprtosti in nejasnosti filma raje obdrzali zase? no kakorkoli...tudi reziser modro molci o bistvu in zakaj nebi se vsi, ki ste ga razumeli:-) film je dober, scenarij se boljsi. zaradi pretirane melanholicnosti film na 2. tretjini izgubi ritem, vendar se je po mojem reziser bal, da ga brez tega res nihce nebi razvozlal. splaca se ga videti tudi tistim, ki boste na koncu ostali brez odgovora na vprasanje "cigav je mulc"!

— misek
12.1. 2006 ob 8:27 zvezdica

Če so vam všeč filmi z jasnim linearnim scenarijem, ki se odvijajo hitro, nedvoumno, torej pripadate povprečnemu gledalcu, vam tega filma ne priporočam. Rajsi si oglejte King Kondga ali kakšno podobno akcijo oz. komedijo. Če pa spadate med filmske sladokušče, hočete film, kjer sporočilo filma ni vidno na prvi pogled, potem si ga morate ogledati. Malo za šalo malo zares. Cel film se sprašujemo kdo je Murray-jev sin. Mulc, ki se v zadnji sceni pelje mimo v avtu je Homer Murray - njegov sin v resničnem življenju.

— David
12.1. 2006 ob 19:49 zvezdica

Po 6 letih premora se legenda ponovno vrača s pravim celovečercem in ponovno kaže svoj unikatni pristop k scenariju in režiji. Čeprav nisem velik fan Bill Murray - a, moram priznati, da me v zadnjih vlogah močno preseneča s svojo igro, v pozitivnem smislu. Za vse, ki jim film ni všeč: "Toplo vam priporočam ogled raznega Hollywood-skega remake sr. aka Megla 2, King Kong,.ali pa kake lahke komedije z Julio Roberts ali Meg Ryan v glavni vlogi. Drugače pa obstaja zelo dober komentar filma s strani Štefančič Jr. v najnovejši Mladini št. 02, s katero je lepo ujel nit filma. P.S. Fu.. Steven Spielberg, Jim Jarmusch rocks !!!

— Kapca
15.1. 2006 ob 21:23 zvezdica

sploh ni pomembno cigav je mulc in kdo pise pisma. igralc je velik obetal gledas pa res cel film njegovo apatićno faco. film je razvlecen u nedogled ..kot bi posnel voznjo na morje skoz stransko okno .. in to je to... vse skup ni za 10 min vsebine..ne duha ne sluha o kaksni komediji al pa celo drami..cist mimo..skoda denarja

— v
17.1. 2006 ob 20:18 zvezdica

Film brez konca, slaba igra Murraya, še slabši film kot Lost in translation. Mogoče si tisti, ki jim je film všeč domišljajo, da imajo višji iq, ampak zahodna filmska industrija je že dolgo brez idej. Američani pač ne zanjo delati filozofskih filmov, čeprav bi ta rad imel nek smisel.

— metod
17.1. 2006 ob 20:22

Vidim, da je tukaj nekaj fenov Štefančiča. Tip je idot, ki daje ocene za+ samo filmom, ki jih ne razume in o njih v svojih komentarjih pravzaprav ne zna nič napisati. Primer je bil Mullholand drive ali pa njegova zbirka naj filmov, ki jih ponuja pri Mladini. Tipu bi priporočal, da i v teh časih, ko obstaja internet, pogleda kakšne filme še pred letom 60.

— metod
18.1. 2006 ob 10:33 zvezdica

Film je dolgočasen,vmes je nekaj komičnih prizorov,konec je pa obupen.Ne priporočam

— Ladnov Bine
19.1. 2006 ob 22:42 zvezdica

Jarmushevi filmi so čedalje počasnejši, čedalje bolj zabavni in čedalje bolj genialni. Niti Benignija mu ni več treba. Cel film sem se režal, izvedel veliko novega o babah in pometanju po podstrešju svoje preteklosti. Muzika je minimalna, morda bi lahko bila malce manj morbidna, ampak ćisto v redu zleplja šive filma. Billa sicer ne obrajtam, ampak tu je 100% car. Z očmi in obraznimi gubami naredi hudiča in pol, zato bi bili kakšni obilni dialogi odveč in Jimmy to ve. Čisto zadosti bi bil že stavek, izrečen hčerki prve ljubice- "That was quite an outfit you weren't wearing earlier. " Všeč mi je okvir filmakot namišljene detektivke, odpira veliko štofa za smeh. KOnec je smiseln in lepo pusti štorjo odprto. Za drugi del, uf! Broken flowers 2, to bi bilo dobro, bi se vsaj po nečem videlo, da je to ameriški film. Hvala bogu , da imajo kavboji Jima !

— zlomk
19.1. 2006 ob 23:47 zvezdica

Mogoče nisem čisto razumel filma. Mogoče mi niti ni za gledati minuto dolgih scen v kateri se nič ne premakne. Mogoče je scenarij za film dolg 2 strani. Mogoče film niti malo ni komičen. . Ampak ziher film ni vredn ogleda. Edino če se zabavate v dolgočasju.

— katebriga
19.1. 2006 ob 23:50 zvezdica

Komedija? Če se komu zdi zabavno gledat eno in in isto tečno faco cel film, mogoče. Po moje je bil vrhunec filma knockautiranje te tečne face. Umetniško gor ali dol, beda.

— jj
21.1. 2006 ob 16:00 zvezdica

Filma si še nisem ogledal. Pravijo pa, da je s tem človekom zlo težko delat, ker non-stop zganja kozlarije med snemanjem, in ga imajo bojda na koncu že vsi puno kapo.

— Aleš
22.1. 2006 ob 11:45 zvezdica

Film je kr neki. Nekak nisem dojela poante. Po predstavi sem obsedela in se spraševala kaj je hotu ta režiser sploh povedat? da je zivljenje tolk bedno, al kaj? al da je preteklost minila, za prihodnost ne vemo kakšna bo in zdej je sedanjost? film brez konca, brez sporočila.. Dolgočasen. Je pa vmes ene par smešnih prizorov... Brez veze, če mene vprašaš!

— Razočarana
23.1. 2006 ob 20:58

Res ne vem koliko moraš imet visok IQ, da razumeš ta film,.priznam, da sem vmes trikrat zaspal vsebino pa sem izvedel od svoje žene, ki je vztrajala, do konca in mi priznala da je bil film prava muka.Še dobro da ga nisem gledal v Koloseju, sem raj dol potegnu DIVX ,onega jurja pa raje dam klošarju, ki zdaj revež zmrzuje vzunaj. Na kratko je film en velik dolgcajt,ena zdolgočasena faca stalno v kadru,pač mam rad filme z sporočilom oziroma poanto.skratka toplo odsvetujem

— Mare
24.1. 2006 ob 19:34 zvezdica

Ta film je še zdaleč ni "broken". Sploh ni dolgočasen, je živ v svoji lenobnosti, je lep skozi kamero in ima patino, ki se ti vsede v spomin. Billa lahko obožuješ od Lost in Translations. V tem filmu pa pokaže, kar sploh ni bilo lahko, da dečko še zna igrati. In da se malo muza na Hollywood. Film izstopa z velikimi imeni igralske zasedbe. Če koga ne prepričajo vsa imena od režiserja do S. Stonove, Langove in seveda Billa ni videl poante! Deklice vedo kdo je Jim in so mu zaupale. V tem filmu še Stonova da nekaj od sebe (in ne le prekrižanega mednožja). Pravzaprav je prav ljubka kljub svojim letom.

— Bojan P.
25.1. 2006 ob 14:27 zvezdica

Film se začne zanimivo, nekje proti koncu postane sicer malo razvlečen, pa ga ves čas rešuje dobra glasba. Z koncem, ki si ga lahko vsak razlaga po svoje...nekako kot življenje. LP

— 1309
27.1. 2006 ob 13:46

Kva ste vsi tok uštekani??? Film je čist kul in ni razloga, da ste tok bedni. Če vam film ni všeč, ga lahko kritizirate, ampak ne lih kritizirat ČISTO vsakega, igralca, režiseja... čao

— Tina
28.1. 2006 ob 13:42 zvezdica

Fil je zelo dober, vendar nas po mojem vse mantra firbec, kdo je mati?? če pogledate imdb forum boste vidli polno teorij.. Dober film, vendar ponavadi rad vidim zaključek. vaša teorija? nepremičninarka, ker je bila tako hladna, njen mož..imaš občutek da nekaj skrivata, ali pa sta totalno dolgočasna.. ali pa je motoristka, kjer je našel pisalni stroj? V čem je fora hčerke ene od njegovih ljubis(s katero celo spi), da naga laufa naokoli?

— Not a jarhead
5.3. 2006 ob 9:00

film je zelo dobr samo konec je bolj slabo narjen!

— jur3
19.6. 2006 ob 22:27

..film totalna beda..ne priporočam ogleda..kai je sploh ssmisel tega filma?...prizori,ki so nepomembni in wsebine ki je sploh ni...o čem se sploh gre?...res totalno mimo...

— Lina
31.10. 2006 ob 21:41

Ta fil hoce bi neki globok, kao tezek za razumet bla,bla. Ampak je prava katastrofa, kot je ze nekdo napisal, americani nimajo vec idej kaj sploh delat. Res brezveze, lahko bi ga 24 krat bolsega nardil. LP, pardon pisavi

— jao
28.3. 2008 ob 16:51

Sem pozen ma jebt ga.
Jarmusch je ustvaril še eno mojstrovino. Sicer mi je še vedno boljši njegov Mystery Train.

Razvil sem eno svojo razlago, ženska ki Mureya zapusti na začetku filma mu je napisala pismo o otroku, zakaj? Na začetku filma ko ga pusti namigne ,da si želi družino.
S pismom mu sproži misli na otroka in kakor opažamo skozi film si lik muraya vedno bolj želi ,da bi res imel otroka. Dejansko ga vidi v vsakem približno 19 letnemu fantu in ga začne obsedeno iskati.
Na koncu filma mu pošlje ženska ki ga je na začetku pustila pismo ,da ga ima še vedno rada in bi se rada vrnila k njemu.
Na prefinjen način je torej ta ženska dosegla svoje. :)

— Eraserhead
29.3. 2012 ob 19:13 zvezdica

Mojstrovina. Eden boljših filmov Jarmuscha. Ne pričakujem pa da bo film vsakemu všeč, še posebej ker taki filmi niso komercialni in se ponavadi ne predvajajo v Koloseju. Zato je torej veliko negativnih kritik tukaj kot npr. "dolgčas" itd., ker ciljna publika Koloseja ni vajena takih filmov - ne tipičnih Hollywoodskih.

— Jim

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.