Stregel sem angleškemu kralju

Zgodba

Resda je Jan Dítě nizke rasti, toda njegove ambicije so toliko večje. Mladi natakar namreč želi postati milijonar. Njegov načrt je jasen: slišati in opaziti vse, kar mu pride naproti, ter nato slišano in videno tudi uporabiti. Z bogatim znanjem in izkušnjami ter neizmerno željo po ugajanju kmalu svoje prvo delovno mesto v krčmi zamenja z luksuznim bordelom in nazadnje elegantnim hotelom v središču Prage. Toda 30-leta prejšnjega stoletja se iztekajo in marsikaj se je spremenilo. Hitler je že zavzel zahodne predele Češkoslovaške. Jan se zaljubi v Lizo, zahodnjaško Nemko, ki je ponosna na svojo arijsko kri. Poročita se in ko se Liza vrne s fronte, obogati z redkimi znamkami, ki so jih za seboj pustili Židje. Po njeni ne ravno junaški smrti Jan znamke proda in postane ... milijonar. Toda v izobilju lahko uživa le tri leta. Novi komunistični režim ga za 15 let pahne v ječo. Za vsak milijon mu naložijo eno leto. Ko prestane kazen, Jana pošljejo v upostošeno obmejno vas, ki so jo Nemci zapustili. Tu ima dovolj časa, da premisli o dogodkih, ki so zaznamovali njegovo življenje, ter o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi v teh dogodkih odigral drugačno vlogo.

Jiří Menzel o filmu Stregel sem angleškemu kralju

Stregel sem angleškemu kralju je ena najboljših knjig Bohumila Hrabala. Gre za zgodbo o majhnem češkem natakarju, ki se začne v obdobju med obema svetovnima vojnama in konča v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Roman je bil napisan v izredno kratkem času, in sicer kot spontan odziv na nenehni čustveni in družbeni pritisk, pod katerim je bil avtor primoran živeti v obdobju ‘normalizacije’ (tj. v obdobju po letu 1968), ko ni smel objavljati.

Hrabalov smisel za humor in njegovo pestro pripovedovanje dogodivščin iz življenja ambicioznega vajenca sta bila več kot zadosten razlog za izredno zanimivo pisanje scenarija in snemanje. Njegov roman je poln različnih situacij, prizorov, zgodb in anekdot, s pomočjo katerih usmerja svojega junaka, zato je bilo potrebno izbrati le najzanimivejše in ključne elemente. ki bi se povezali v nedvoumno in razumljivo celoto, dostopno tudi gledalcem, ki knjige niso prebrali.

Scenarij se osredotoča na dve vzporedni zgodbi. Prva spremlja mladostna junaštva in postopno dozorevanje ambicioznega mladeniča pred vojno in med nemško okupacijo, ki se zaradi ljubezni po nepremišljeni poti znajde na strani okupatorja. Druga zgodba, ki je povezana s prvo, je le kratko obdobje v njegovem poznejšem življenju, ko po mnogih letih v ujetništvu išče mir in samoto v zapuščeni nemški vasi, katere prebivalci so bili po končani vojni izgnani. Njegov mir za kratek čas prekine prihod mlade ženske, predstavnice delavskega razreda. Njena mladost in vitalnost ga spominjata na njegove ljubezenske dogodivščine v mladosti.

Filmska ekipa

Jiří Menzel - režiser, scenarist
Eden najbolj znanih in najuspešnejših čeških režiserjev je tri leta po zaključenem študiju na praški filmski akademiji FAMU (1958-1962) skupaj z Janom Němecem, Věro Chytilovo, Evaldom Schormom in Jaromilom Jirešem režiral Pearls on the Bottom (Perličky na dně), celovečerec, sestavljen iz več različnih zgodb. Njegova prva samostojna režija, filma Closely Watched Trains (Ostře sledované vlaky, 1966), ki je nastala po knjižni predlogi Bohumila Hrabala, mu je prinesla številne nagrade, tudi oskarja za najboljši tujejezični film. Ob okupaciji Češkoslovaške s strani sil Varšavskega pakta in v obdobju ‘normalizacije’, ki je sledila, je bil Menzel eden prvih režiserjev, ki so mu prepovedali ustvarjanje filmov. Komuniste je zlasti razjezil njegov naslednji film, ki je prav tako nastal po Hrabalovem romanu, Larks on a String (Skřivánci na niti, 1969). Gre za prikaz prave slike ‘ljudske demokracije’ na Češkoslovaškem v 50-ih letih. Film ni ugledal luči vse do leta 1990, ko je bil med drugim nagrajen tudi z zlatim medvedom na berlinskem filmskem festivalu. Sredi 70-ih let je Menzel režiral Who Seeks a Handful of Gold (Kdo hledá zlaté dno, 1974), toda s priložnostjo za stvaritev dveh filmov po predlogi Hrabalovih del, Cutting it Short (Postřižiny, 1980) in Snowdrop Festival (Slavnosti sněženek, 1983), se mu je končno ponudila prava ustvarjalna svoboda. Leta 1986 je bil nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film, My Sweet Little Village (Vesničko má středisková, 1985). Njegov zadnji film je nastal po uspešnici Vladimira Voynovitcha, The Life and Extraordinary Adventures of Private Ivan Chonkin (1993). Režiral je še filme Capricious Summer (Rozmarné léto, 1967), Seclusion Near the Forest (Na samotě u lesa, 1976), The End of the Old Times (Konec starých časů, 1989) in The Beggar’s Opera (Žebrácká opera, 1991).

Kot igralec se je dokazal v filmu The Accused (Obžalovaný, 1964), za katerega sta režiserja Ján Kadár in Elmar Kloss prejela oskarja. Igralsko zasedbo je dopolnjeval še v The Body-Burner (Spalovač mrtvol, 1968), 30 Virgins and Pythagoras (30 panen a Pythagoras, 1973), The Apple Game (Hra o jablko, 1976), Greetings from Planet Earth (Srdečný pozdrav ze zeměkoule, 1982), The Vampire of Ferato (Upír z Feratu, 1982), The Gentle Barbarian (Něžný barbar, 1989), Martha and I (Martha und Ich, 1990), La Petite Apocalypse (1992) in Escape to Budin (Útěk do Budína, 2002).

Bohumil Hrabal - pisec
Stregel sem angleškemu kralju je po zaslugi Menzela še zadnji roman enega največjih čeških piscev 20. stoletja, ki je kot knjižna predloga postal film. Hrabalov vpliv je bil izjemen, ne samo na češko literaturo 20. stoletja temveč tudi na filmsko industrijo. Na podlagi njegovih del so nastale številne filmske uspešnice: Pearls on the Bottom (Perličky na dně, režiserji Jiří Menzel, Jan Němec, Evald Schorm, Věra Chytilová in Jaromil Jireš, 1965), Closely Watched Trains (Ostře sledované vlaky, režiser Jiří Menzel, 1965), Larks on a String (Skřivánci na niti, režiser Jiří Menzel, 1969), Cutting it Short (Postřižiny, režiser Jiří Menzel, 1980), Snowdrops Festival (Slavnosti sněženek, režiser Jiří Menzel, 1983), The Gentle Barbarian (Něžný barbar, režiser Petr Koliha, 1989) in Too Loud a Solitude (Příliš hlučná samota, Věra Caisová, 1994).

Igralska zasedba

Ivan Barnev (mladi Jan Dítě)
Po zaključenem študiju na Akademiji scenskih umetnosti v Sofiji je hitro postal eden najboljših in najbolj iskanih mladih bolgarskih igralcev. Leta 2002 je zaigral v celovečercu Kalabush Adonija Floridisa in Theodorosa Nikolaidisa ter Leaf in the Wind režiserja Svetoslava Ovtcharova. Leta 2005 je z režiserjem Georgijem Djulgerovom sodeloval v filmu Lady Z.

Oldřich Kaiser (starejši Jan Dítě)
Diplomiral je na Brnskem konservatoriju in na Dramski fakulteti Akademije lepih umetnosti v Pragi. Že med študijem ga je opazil režiser Karel Kachyňa, ki mu je dodelil glavno vlogo v filmu Láska (1972). Do 80-ih let prejšnjega stoletja je upodabljal mlade, romantične glavne like, nato pa je bil v ospredju njegov komični značaj, ki sta ga med drugim uporabila režiserja Václav Vorlíček in Zdeněk Troška. V prejšnjem desetletju je zaigral v režiserskem prvencu Vladimíra Michálke, Amerika, ter navdušil v manjši vlogi v celovečercu Jana Sveráka, Dark Blue World. Njegova zadnja vloga v uspešnici Shark in the Head režiserke Marie Procházkove (2005) je nov dokaz, da češki ustvarjalci filmov še vedno podcenjujejo njegovo nadarjenost.

Julia Jentsch (Líza)
Med leti 1997 in 2001 je študirala igranje na fakulteti Ernsta Buscha v Berlinu. Glavna vloga v vojni drami Sophie Scholl Marca Rothemunda (2005) ji je prinesla številne prestižne nagrade, tudi evropsko filmsko nagrado za najboljšo igralko ter v isti kategoriji srebrnega medveda na Berlinalu. Film je bil leta 2006 nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film. V njeni filmografiji so še The Edukators Hansa Weingartnerja (2004), Propad Oliverja Hirschbiegela (2004) in Schneeland Hansa W. Geissendörferja (2005).