Steve Jobs

Kot britev ostra biografija, ki naslika intimen in neprizanesljiv portret vizionarskega tehnološkega guruja

Štiri leta po smrti Steva Jobsa in dve leti po zadnji filmski adaptaciji njegove zgodbe, ki je kritiki in gledalci niso najbolje sprejeli, je pred vrati skorajšnji prihod nove biografije. Dolgo pričakovani film STEVE JOBS po prvih projekcijah žanje pohvale, vedno glasneje se ga omenja tudi kot resnega kandidata za najbolj prestižne filmske nagrade. Kar pa že ob hitrem pregledu filmske ekipe ne preseneča preveč, saj orkestru zvenečih igralskih imen dirigira sanjski oskarjevski duet – režiser Danny Boyle in scenarist Aaron Sorkin. Kako uspešno so ustvarjalci razčlenili zapleteno osebnost kontroverznega inovatorja, bomo izvedeli 19. novembra, ko STEVE JOBS prispe na redne sporede naših kinematografov.

»Glasbeniki igrajo inštrumente, jaz dirigiram celemu orkestru.« – Steve Jobs

Scenarist Aaron Sorkin (Socialno omrežje, Uredništvo, Zadnji dobri možje) je zgodbo filma zasnoval na treh ključnih dogodkih, ki so v obdobju 16 let zaznamovali življenje Steva Jobsa. Pri pisanju scenarija se je opiral na avtorizirano Jobsovo biografijo, ki jo je napisal Walter Isaacson. Obenem pa sta informacije z njim delila tudi soustanovitelj Appla Steve Wozniak in Jobsova hčerka Lisa Brennan-Jobs. Prav slednja v zgodbi zavzema izjemno pomembno vlogo, saj Aaron brez olepšav vrže luč na njen zapleten odnos z očetom, ki je sprva nikakor ni želel priznati.

Vse tri scene nas popeljejo v zaodrje dogodkov ob lansiranju prelomnih produktov – Macintosh leta 1984, NeXT leta 1988 in iMac leta 1998. Dogajanje, ki je postavljeno v realni čas in beleži napete trenutke tik pred predstavitvami, sicer mestoma popestrijo tudi spominski prebliski, ki prikažejo ključne trenutke v življenju tehnološkega pionirja.

Da bi tri sekvence resnično odsevale napredek Applove tehnologije skozi čas, jih je Danny Boyle (Revni milijonar, 127 ur, Trainspotting) ločil tudi po načinu snemanja. Tako so posnete 16mm in 25mm filmski trak ter v digitalni tehniki.

V Jobsove čevlje je stopil Michael Fassbender (Prometej, Macbeth, Možje X), oskarjevka Kate Winslet (Bralec, Titanik) je zavzela vlogo neustrašne direktorice trženja Joanne Hoffman, Jeff Daniels (Uredništvo) pa vlogo direktorja Appla Johna Sculleya. Ekipo zaokrožuje še popolnoma neprepoznaven Seth Rogen (Sosedi, Napumpana), ki se je preobrazil v soustanovitelja Appla Steva Wozniaka.

Zgodbo filma Steve Jobs tvorijo trije prelomni dogodki, ki so zaznamovali podjetje Apple in njegovega soustanovitelja: lansiranje Macintosha leta 1984, predstavitev računalnika NeXT leta 1988 ter razkritje iMaca leta 1998.

Vsako posamezno dejanje se odvija v zaodrju le nekaj napetih minut pred prezentacijo teh ikonskih produktov. Konča pa se v trenutku, ko Jobs ob gromkem aplavzu stopi na oder. Tako nas film popelje v zakulisje digitalne revolucije in naslika intimen portret moža, ki se nahaja v njenem središču.

Zanimivosti:

• Nastajanje filma je spremljalo kar nekaj menjav in špekulacij tako glede ustvarjalcev kot tudi igralske zasedbe. Kandidata za vlogo Steva Jobsa sta bila tudi Leonardo DiCaprio in Christian Bale.
• Gre za tretji film o Stevu Jobsu – predhodnika sta Pirati silicijske doline (1999) in Jobs (2013).
• Da bi scenarij ohranili v popolni tajnosti, so igralci na avdicijah brali scenarij Sorkinove TV serije Uredništvo.