Stanje šoka
Prvi maj 1986, Ljubljana. Kovinostrugar Peter Zmazek dobi naziv „samoupravljalca leta“ v tovarni Udarnik in družbeno stanovanje. Od silnega šoka pade v stanje negibnosti, otrplosti iz katerega mu ne zna pomagati nihče. Celih deset let Peter sanja v psihiatrični ustanovi svoj komunistični raj, medtem pa razpade država, s političnim sistemom , kakor tudi njegova družina. Peter se zbudi ravno v trenutku, ko se njegova žena Marica ženi z njegovim najboljšim prijateljem Jovom. Ko se pojavi na poroki se začne grenko-sladka komedija zmešnjav, ki skozi smeh vodi junaka in gledalca skozi njegovo soočenje z modernim svetom v katerem prevladujejo prej neznana tehnologija, sumljivi poslovneži in novodobni politiki.
Bo Peter uspel ponovno pridobiti svojo službo, družino in ponos katerega je bil oropan? Bo zmogel preskok v drugi svet, kot ga je poznal?
Stanje šoka je grenka komedija o družini, prijateljstvu, izgubljenih idealih in moči posameznika da premaga sistem.
Režiserjeva izjava
Idejo za film sem dobil, ko sem pred leti po televiziji gledal reportažo o praznovanju prvega maja v demokratični Sloveniji. Dogajanje ob prazniku je bilo precej klavrno in porodila se mi je misel, kako bi na to reagiral proletarec iz prejšnjega sistema, ki je vendarle čutil ponos ob Titu, rdečih zastavah in splošnemu čaščenju kulta dela.
Iz te misli se je izluščila osnovna zgodba ter kopica komičnih zapletov. Toda moj namen ni bil samo napisati komedijo, marveč prikazati zablode, ki smo jim bili priča zadnjih dvajset let, v obdobju tranzicije. Zato film ne oriše zgolj situacije v katerem se nahajamo Slovenci, marveč poskuša zajeti izkušnjo celotnega postsocialističnega bloka. Film prihaja na filmska platna v času, ko se finančni temelji zahodne civilizacije majejo zaradi številnih finančnih malverzacij posameznikov, bank in tudi državnih ekonomij in je ponekod zaradi razočaranja in besa ljudi v zraku celo revolucija.
Je takšen kapitalizem kot ga živimo danes, še posebej mi, v državah „nove“ Evrope, res najboljši? Zakaj moramo na svoji koži preizkusiti vse napake in zablode, ki so jih preživele pred nami že druge, zahodnoevropske demokracije? Smo res postali tako brezsrčni, da je edina vrednota, ki jo imamo danes finančna moč posameznika? In kje se je izgubila medsebojna solidarnost?
— Andrej Košak
Andrej Košak
Režiser in scenarist
Rojen v Ljubljani. Študiral je filmsko in TV režijo na AGRFT in v času študija zrežital tri kratke filme: Akademija (1987), Emil (1988) in Spirit of action (1990). Leta 1990 asistent režiserja Rajka Grlića pri filmu Čaruga. Poleg filmov je režiral tudi več kot petsto reklam, videospotov in TV oddaj. Celovečerni prvenec, Outsider je bil eden najbolj gledanih slovenskih filmov zadnjih dvajsetih let, s skoraj 100.000 gledalci. Bil je tudi distribuiran povsod po bivši Jugoslaviji in prikazan je bil na več kot tridesetih filmskih festivalih po svetu. Leta 1998 je bil tudi uradni slovenski kandidat za tujejezičnega Oscarja.
Filmografija
Outsider (1996, celovečerni film)
Zvenenje v glavi (2002, celovečerni film)
Stanje šoka (2011, celovečerni film)
Martin Marion
Igralec
Vsestranski umetnik, igralec, glasbenik, tekstopisec, mojster improvizacije in pantomime se je šolal v ZDA (American Academy of Dramatic Arts, Pasadena; University of Southern California, Los Angeles; The National Theatre Conservatory, Denver), kjer je tudi dolga leta ustvarjal. Sodeloval je v številnih gledaliških produkcijah, najbolj znana pa je zagotovo Blue Man Group.
Filmografija
Stanje šoka (režiser Andrej Košak, 2011, celovečerni film)
Urška Hlebec
Igralka
Urška Hlebec je že v času študija (AGRFT, dramska igra) posnela štiri celovečerne filme, kjer je upodobila glavne ženske like. Po rojstvu otroka se je fokus njenega delovanja spremenil in se je posvetila ustvarjanju za najmlajše. V Lutkovnem gledališču je 15 let igrala glavne vloge ter ustvarjala številne like v televizijskih otroških oddajah in nadaljevankah. V lepoto dramske igre se je poglobila tudi skozi magisterij na AGRFT, kjer je ponovno našla navdih za nove dosežke na področju sedme umetnosti.
Filmografija
Moj ata socialistični kulak (režiser Matjaž Klopčič, 1987, celovečerni film)
Donator (režiser Veljko Bulajić, 1989, celovečerni film)
Do konca in naprej (režiser Jure Pervanje, 1990, celovečerni film)
Operacija Cartier (režiser Miran Zupanič, 1991, celovečerni film)
Morana (režiser Aleš Verbič, 1993, celovečerni film)
Stanje šoka (režiser Andrej Košak, 2011, celovečerni film)
Nikola Kojo
Igralec
Eden najbolj znanih in priljubljenih srbskih igralcev je svojo prvo filmsko vlogo odigral, ko je bil star 11 let. Po filmu Delo za določen čas je praktično odraščal pred velikimi in malimi ekrani. Ustvaril je nepozabne vloge v filmih in TV nadaljevankah Sivi dom, Mi nismo angeli, Lepe vasi lepo gorijo, Rane, Četrti človek, Vratiće se rode itn. Vmes je diplomiral na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. V 30 letih igralskega staža je igral v več kot 45 celovečernih filmov in TV nadaljevankah ter prejel več nagrad za svoje delo.
Filmografija
Delo za določen čas (režiser Milan Jelić, 1980, celovečerni film)
Sivi dom (režiser Darko Bajić, 1986, celovečerni film in TV serija)
Mi nismo angeli (režiser Srdjan Dragojević, 1992, celovečerni film)
Lepe vasi lepo gorijo (režiser Srdjan Dragojević, 1996, celovečerni film)
Rane (režiser Srdjan Dragojević, 1998, celovečerni film)
Kolesa (režiser Djordje Milosavljević, 1999, celovečerni film)
Sky Hook (režiser Ljubiša Samardžić, 2000, celovečerni film)
Življenje je čudež (režiser Emir Kusturica, celovečerni film)
Mi nismo angeli 2 (režiser Srdjan Dragojević, 2005, celovečerni film)
Kontakt (režiser Sergej Stanojkovski, 2005, celovečerni film)
Četrti človek (režiser Dejan Zečević, 2007, celovečerni film)
Striženje (režiser Stevan Filipović, 2010, celovečerni film)
Stanje šoka (režiser Andrej Košak, 2011, celovečerni film)
Parada (režiser Srdjan Dragojević, 2011, celovečerni film)
Aleksandra Balmazović
Igralka
Leta 1999 je diplomirala na Akademiji Umetnosti v Beogradu. Že med samim študijem je sodelovala pri številnih gledaliških projektih tako v Sloveniji kot v Srbiji. Po končani akademiji se je za stalno vrnila v Slovenijo, kjer je v slovenski filmski uspešnici Zadnja večerja debitirala z glavno žensko vlogo.
Filmografija
Zadnja večerja (režiser Vojko Anzeljc, 2001, celovečerni)
Amir (režiser Miha Čelar, 2002, celovečerni)
Rezervni deli (režiser Damjan Kozole, 2003, celovečerni)
Sivi kamion crvene boje (režiser Srdjan Koljević, 2004, celovečerni)
Ivana Kobilica - portret slikarke (režiserka Marta Frelih, 2008, dokumentarni film)
Pisma iz Egipta (režiserka Polona Sepe, TV film)
The Little Gipsy Witch (režiser Tomislav Žaja, celovečerni)
Stanje šoka (režiser Andrej Košak, 2011, celovečerni)
Vertigo Emotionfilm
Produkcijska družba
Emotionfilm je bil ustanovljen leta 1986, leta 1994 pa je bil ustanovljen še Vertigo. Producirali ali ko-producirali so več kot 30 celovečernih filmov, med drugim:
- filme režiserja Damjana Kozolea Slovenka (2009, svetovna premiera Sarajevo FF, Toronto IFF, Pusan IFF...), Za vedno (2008, svetovna premiera IFF Rotterdam), Delo osvobaja (2005, svetovna premiera Locarno IFF) in Rezervni deli (2003, svetovna premiera v tekmovalnem programu IFF Berlin)
- film Kruh in mleko, režiserja Jana Cvitkovića (2001, nagrada Lev bodočnosti, IFF Benetke)
- filme reditelja Metoda Pevca Estrellita (2007, svetovna premiera IFF Mannheim – Heidelberg) in Pod njenim oknom (2003, svetovna premiera v tekmovalnem programu IFF Karlovy Vary 2004)
- filme režiserja Janeza Burgera Ruševine (2004, svetovna premiera IFF Rotterdam) in V leru (1999, svetovna premiera, tekmovalni program, IFF Karlovy Vary)
- film režiserke Teone Mitevske Jas sum od Titov Veles (2007, Berlinale IFF - Panorama 2008, Toronto FF 2007)
- film režiserja Vinka Moederndorferja Predmestje (2004, svetovna premiera v tekmovalnem programu WFF Montreal in Venice Days, IFF Benetke)
Danijel Hočevar, poslovni direktor in producent Vertiga in Emotionfilma, je bil s strani Varietyja leta 2001 izbran za enega od desetih najbolj obetavnih producentov, “Ten Producers To Watch”. Je tudi član evropske filmske akademije (www.europeanfilmacademy.org), član selekcijske komisije programa Nipkow (www.nipkow.de) od leta 2005 in član pedagoške ekipe EAVE – European AudioVisual Entrepreneurs (www.eave.org) od leta 2009.
Celovečerni filmi (po letu 2001):
Drugi, režija Ivona Juka, HR – SI – RS, 2012 (v pripravah)
Izbrisani otroci, dokumentarni, režija Damjan Kozole, Slovenija, 2012 (v produkciji)
Krogi, režija Srdan Golubović, RS – DE – FR – SI - HR, 2012 (v post-produkciji)
Ženska, ki si je otrla solze, režija Teona Mitevska, MK – DE – SI – BE, 2012 (v post-produkciji)
Stanje šoka, režija Andrej Košak, SI – BG – RS – MK - BA, 2011
Lahko noč, gospodična, režija Metod Pevec, SI – HR, 2011
Pula FF (3 Zlate arene: za režijo – Metod Pevec, žensko vlogo – Polona Juh, za fotografijo – Sven Pepeonik)
Aleksandrinke, dokumentarni, režiser Metod Pevec, SI - IT, 2011
Gremo mi po svoje, Miha Hočevar, SI, 2010, www.facebook.com/gremomiposvoje
Besa, Srdjan Karanović, RS – SI – FR – HU - HR, 2009
Slovenka, Damjan Kozole, SI – DE – RS – HR – BA, 2009, www.slovenka.si
The world is big and salvation lurks around the corner, Stephan Komandarev, BG – DE – SI – HU – RS , 2008, www.theworldisbig.com
Za vedno, Damjan Kozole, SI, 2008, http://www.emotionfilm.si/filmi/za-vedno/
Jas sum od Titov Veles, Teona S. Mitevska, MK – SI – FR - BE, 2007 www.sistersandbrothermitevski.com
Estrellita – pesem za domov, Metod Pevec, SI – DE, 2007, http://www.emotionfilm.si/filmi/estrellita/
Karavla, Rajko Grlić, HR – SI – BA – MK – RS – GB - HU, 2006, www.borderpostmovie.com , http://www.emotionfilm.si/filmi/karavla/
Delo osvobaja, Damjan Kozole, SI, 2005, http://www.emotionfilm.si/filmi/delo-osvobaja/
Predmestje (koproducent), Vinko Möderndorfer, SI, 2004, www.predmestje.org
Sivi kamion crvene boje (koproducent), Srdjan Koljević, RS – SI – DE, 2004, http://www.emotionfilm.si/filmi/sivi-kamion/
Kako ubiv svetec , Teona Mitevska, MK – SI – FR, 2004,
Ruševine, Janez Burger, SI, 2004, http://www.emotionfilm.si/filmi/rusevine/
Pod njenim oknom, Metod Pevec, SI, 2003, http://www.emotionfilm.si/filmi/pod-njenim-oknom/
Rezervni deli, Damjan Kozole, SI, 2003, http://www.emotionfilm.si/filmi/rezervni-deli/
Kruh in mleko, Jan Cvitkovič, SI, 2001, http://www.emotionfilm.si/filmi/kruh-in-mleko/
Komentarji
goodbye lenin 2?!
Film sem videl v Portorožu in je mega. Končno malo Jugohumorja.
Ni slab. Sicer glede teme, ki jo obravnava mi je bil na festivalu v Portoržu bolj všeč film ZMAGA ali kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine, je pa tudi ta nedvomno vreden ogleda.
men se zdi bolj Good Bye Lenin rip off
"preskog" ??? A vi to resno? ;)
do kdaj pa bo to v kinu? ker slo filmi če preživijo 1 teden, je to že dosti, jaz pa naslenjih 10 dni nimam časa, bi ga pa rada gledala. upam, da ''preživi'' 2 ali 3 tedne.
meni se zdi fil brez vez
Slaba kopija filma Goodbye Lenin!!!
Lala, kateri Slovenski film je tako malo preživel? Ponavadi je tako, da so naši filmi najdlje v kinematografih, tako, da ne piši neumnosti, saj sta Petelinji Zajtrk in Gremo mi po svoje ena najbolj gledanih filmov v Sloveniji sploh...!
Film sem si ogledal, meni je bil zelo dober! Kar nekaj je dobrih humorističnih vložkov, kar pa je najbolj všeč pri filmu, da vidimo razliko med življenjem nekaj let nazaj, kjer je delavec res bil Kralj, danes pa je suženj, in razlog, zakaj smo ljudje lahko nesrečni, saj nas je Kapitalizem pripeljal, do životarjenja, in samih lopovčin s strani vodilnih mož na vseh področjih. REs je, človek nima 2 riti, da bi naekrat sedel v dveh avtih, nima 10x večjega želodca od ostalih...itd... Res se lahko zamislimo, kako pokvarjena je današnja družba, na eni strani preveč bogatih, na drugi strani pa reveži, pravična porazdelitev, bi nas vse naredila srečne!
Film vreden ogleda... 3,7 /5
men se zdi pa odličen
Z mnogo manj denarja bi nabrali filmske reportaže o socializmu iz arhivov, kar tudi so v filmu. Za novo dobo prebrskat črne kronike, reporteja na cesto in vprašat ljudi v živo. In tak film je gotov v enem tednu. Oni so rabili 16 mesecev, da so to sestavli skupaj. Ne tratit milijonov evrov za nekaj, kar ničesar ne sporoča.
Za slovensko duhamorno filmsko sceno, ki jo milo rečeno ne maram preveč, presenetljivo gledljiv, zabaven in kot celota kljub manjšim spodrsljejem dober film s pridihom jugo nostalgije. Priporočam.
Film z ogromno potenciala, ki pogrne na celi črti. Škoda, pa tako sem se tega veselil.
Neverjetno dober film. Mogoče mladim ne bo všeč,ker niso doživeli teh praznikov in veselja, si pomagati, biti bratski, tovariški...tako kot je to prikazano v filmu, a sicer je film fantastičen. Veliko šaljivih prizorov, prijetna komunikacija, povezanost in včasih se zamisliš koliko resnice je v vsem. Konec je prijeten, da te ne pusti žalostnega. Vsa čast režiserju Andreju Košaku in igralcem.
Sem gledala film. Pa kaj vam je folk, a ste čisto bolani? Film je več kot odličen, dobri štosi, Nikola Kojo itak car, tud ostali so igralci so zlo fajn. Jaz sem se od srca nasmejala, pa tud ostal folk se je hihital. Ne vem kva je narobe s folkom, še preden pride slovenski film v kino, ga že raztrgate. Toplo priporočam vsem, ki niso čisto preparirani od holivuda. Mimogrede, poleg mene se je neka gospa na koncu zjokala. Dobr nam film kaže kolk je kapitalizem u kurcu.
Pejte ga gledat in pol komentirajte!!!
Recenzija: Stanje šoka
15.11.2011
slovenija 2011, režija: Andrej Košak, igrajo: Martin Marion, Nikola Kojo, Urška Hlebec, Vlado Novak, Aleksandra Balmazovič, Dario Varga, Iva Krajnc, Primož Petkovšek, Emir Handžihafizabegović
Film, s katerim bi lahko dobil volitve.
Pred ogledom tega filma sem bil zelo nervozen, saj sem malo nazaj naredil intervju z režiserjem in scenaristom Andrejem Košakom, kar pomeni, da bi izpadel totalna pizda, če bi ga raztrgal in spljuval. A jebat ga, če bi bil slab, bi to moral narediti, ne bi imel druge izbire, saj pri filmih res nikoli ne blefiram. Tudi zato sem izjemno vesel, da je film dober. Da je zabaven, dinamičen, okej odigran in jebeno aktualen, tak, da bi se lahko z njim zmagalo na volitvah, jebemti. Jp, Košak je za nostalgijo. Košak je za čas, ko smo živeli lepo in nas ni medel totalni kaos. Za čas, ko med ljudmi ni vladalo stanje šoka. Drži, tole ni film o tem, da je bil socializem boljši od kapitalizma, ampak film o tem, da smo bili ljudje v socializmu vseeno bolj srečni. Košak je posnel film z vizijo in kljub temu ni zatežil, kar je za slovenski film redkost. Prav zato je super, da je film komedija. Če bi bil resna drama, bi popušil na celi črti. Tukaj je Košak dobro premislil in se še bolje odločil, zato mu film teče kot namazan. Pa tudi ti trapasti očitki o plonkanju filma Good Bye Lenin so povsem odveč, saj je prav ta film vedno izgledal kot film Andreja Košaka, se pravi kot film, ki ga Wolfgang Becker ne bi nikdar posnel, če ne bi videl Outsiderja. Sicer pa se mi je ta Lenin vedno zdel parafraza Undergrounda Emirja Kusturice, kar pomeni, da Stanje šoka res nima kaj dosti veze s tem filmom. Pa še boljši je, bolj zabaven, bolj izviren in bolj dodelan. Pika.
In tu je Peter (Martin Marion), možakar, ki prespi prehod iz socializma v kapitalizem in se sredi devetdesetih počuti kot Englishman in New York, kot nekdo, ki ga je povozil čas, kot vsi tisti nostalgiki, ki danes izgledajo tako, kot da so v komi. Kot sem že dejal, Košak je posnel tako zelo aktualen film, da boste komad dihali. V uvodu resda z nekoliko nerodno in premalo spontano dramaturgijo, ki pa potem steče v pravo smer in film iz minute v minuto spreminja v boljšo in bolj dodelano idejo in zgodbo. In tu je igralska ekipa, kjer razturata Nikola Kojo in Emir Handžihafizabegović, igralska ekipa, kjer raztura tudi Vlado Novak, igralska ekipa, kjer se tudi simpatično zmedeni Martin Marion znajde solidno in morebitni manjko igralskega razpona nadomesti z unikatno prezenco. Nekoliko hladen sem le do Urške Hlebec, ki se nekako ni najbolj znašla s svojim tekstom, medtem ko lahko pohvalim znanko Aleksandro Balmazović, ki kljub svojim letom najstnico ujela v nulo, če povem po domače. Ambiciozen projekt, ki bi ga lahko vrteli tudi na urah zgodovine, saj izvrstno zajame vse najbolj ključne stvari, ki so se v Sloveniji zgodile po osamosvojitvi. In pozor, med ogledom sem mesendžiral Andreja Košaka in mu povedal, da mi je kul, da lahko med ogledom nekega filma pišem režiserju, ki je ta film posnel. Odpisal je, zato sem se počutil še bolj fino, saj mi je med ogledom nekega filma pisal režiser tega filma. How faking cool is that, lepo prosim. Po ogledu sem mu seveda čestital in obljubil, da še danes spišem pošteno recenzijo. Dragi Andrej, hvala ti za dober slovenski film.
Ocena: 8/10
Večplastni film, z nesteto resnicami. Nacionalizem, tajkunstvo, egoizem, lopovscina, hinavscina, unicevanje tovarn, trgovski centri, stanje duha po letu '91. Ena plast filma so tudi mosko-zenski odnosi. Konec filma je elo optimisticen, sicer na zalost nerealen, vendar ponuja resitev danasnje bede: upor proti skorupiranim tajkunom (in politikom) in bratstvo med narodi ter posvecanje druzini namesto praznega zahodnjaskega materializma in bolanega klerofašističnega šovinizma. Da, v Jugi smo ziveli morda skromnejse, vendar smo bili srecni. Sedaj je ena navadna "tuga"! Ocena 10/10, sploh, ce ga primerjam z gnilimi holivudskimi skropocali.
Ej, tado! Govoriš da so slovenski filmi dolgo na sporedu! kolko časa smo lahko gledal sfingo al pa lahko noč gospodična. Pa še velik slo filmov bi lahko naštel, ki so le nekaj tednov ali samo 1 teden preživeli!
Včeraj sem si ogledal film. Gre za zelo gledljiv film z sporočilom. Poleg tega ima res par duhovitih scen. Tista od Nikole Koje pa je legendarna " Da smo imali bračnu noč, bilo bi smeha u ovoj kuči". Ne razumem kaj te naši kritiki sploh razsuvajo film, še predenj pride na program. A te tipi sploh gledajo kak film s publiko?
Prvič: ukradena ideja (film smo že videli, prihaja iz Nemčije)
Drugič: nehajte s to jugonostalgiko, kaj je pa bilo tako dobrega, da je zdaj slabše?
Enoumje, diktatura, mizerne plače, sindikalni dopusti in čaščenje slovensko-hrvaškega diktatorskega, zločinskega polboga. Če smo bili v jugi tako srečni, zakaj je uspel plebiscit in zakaj so nas prišli obiskat s tanki in kasneje pobili grozljivo število ljudi v krasni bivši Jugi ( Vukovar, Srebrenica itd..)
Megaaa!!!!
zakon film..... smeha polno..... =)
sijajen film!poln drame,zapletov,skušnjav,odnosov,veselja(ravno ne...),odličnih igralcev,režije in seveda zanimivosti.je nek zaplet ki popestri zgodbo.res moram pogvaliti te odlične igralce.nisem ga še gledala vendar sem videla oglase.
je poln resnic,neresnic,upora,sovraštva,proizvodnje in poln je vtisov in je tudi poučen. menim pa, da je bil zraven le ščepec zdrave. pameti.lep pozdrav!
Ma kaj smeha, šele čez ta film se vidi kolk smo Slovenci popušil v kapitalizmu. Petko je pa doktor za Jelinčiča. A si Slovenc? He, he
Jože, nimaš pojma.
film je reeeeees super! Za nas, ki nismo živeli v teh časih je en lep prikaz te razlike socializem-kapitalizem. Res lahko zaznaš kakše razlike so se zgodile v tako kratkem času, kako je današnji svet dejansko pokvarjen.. zdej razumm, o čem govori ati, ko pride vsak dan domov in se prtožuje kako jih šefi čedalje bolj držijo na nitki in imajo delavci čedalje manj pravic, za vsakim vogalom pa eno samo "zajebavanje". Nep..nobenga tovarištva ni več :/
Jp,Jože res nimaš pojma.
res super film, zelo priporočam ogled!
@matej Matej, ti nimaš pojma. več al mn vse drži kar je povedu Jože, sam ljudje so že pozabl kako je blo včasih
Film je zelo gledljiv in smešen. Mislim da je Košak povedal pravo resnico, primerjave z Leninom pa so na prvo žogo. Ne vem kje živite, toda metafora filma je jasna; Dol z takim kapitalizmom.
Odličen film, poln emocij, humorja, napetosti in pravega sporočila. Po projekciji sem videla par ljudi, ki so imeli solzne oči. Očitno jih je film emocionalno zelo ganil. Kaj naj rečem, več slovenskih filmov nujno.!!!!!
Pozdrav Jelena
Super film, odlična zgodba, perfektni igralci in polna mera humorja. Svaka čast Košak.
Odličen film!!
Beda! Patetično. Že videno. Predvidljivo. Ničkaj duhovito.Film proti kapitalizmu in za socilaizem. Noben -izem ni ok! Igralci super!
men je odličen film, ki opiše točno trenutno stanje v sloveniji!
Sramota od filmske industrije, že v drugi minuti fail :D:D:D Dogajanje filma kao leto 1986, v ozadju pa CLIO I in II ahahaha režiser za na odpad :) FIlm pa tko tko.
Čeprav nisem pričakoval veliko, bi film označil za totalno sranje! Tako enoumen, klišejski, na prvo žogo, da res kar glava boli. Veliko kiksov skozi cel film, da se jih sploh ne splača naštevat. Ritem filma in montaža sploh ne štimata in situacije tako na silo ustvarjene, kot da bi Košak res pozabil kako se že režira. Res obup. V samo zgodbo in scenarij se niti ne bom spuščal, kot vemo je ideja itak ukradena. Vsi, ki hvalite film ste se očitno osredotočili samo na sporočilo filma, ki sicer ni slabo, čeprav je še vedno zelo enostranski prikaz razmer nekoč in danes. Ampak tudi to je bilo predvidljivo, saj od Košaka, največjega nostalgika itak ni drugega za pričakovat, saj vsi njegovi filmi govorijo o exYu in zato je ta prikaz stanja vse prej kot objektiven.
Film sem si ogledal in mi je bil fantastičen, eden najboljših slovenskih filmov, ki sem jih videl - odlično odigran, ravno pravšnja mera humorja in drame, nekateri za umret smešni stranski liki (Petkovšek s svojim nacionalističnimi izpadi dobesedno ukrade šov), precej zgovorna primerjava dveh sistemov, ki imata svoje prednosti in slabosti (včasih se je živelo skromno in bolj sproščeno - delno tudi zaradi političnega enoumja, danes pa imamo vsega preveč in še ves čas smo nesrečni). Je pa žalostno brati tako veliko neumnih komentarjev folka, ki očitno dobi izpuščaje, če na filmske traku vidi rdečo zvezdo in življenja v Jugoslaviji ne kaže kot klavnico. Pa Košak ni noben patetičen yugonostalgik; tako Outsider kot tudi Zvenenje v glavi prikazujeta temne plati socializma, tu pa se je Košak odločil za bolj lahkoten prikaz življenja v Jugoslaviji.
kar naprej se nekdo pritožuje težko je zrežisirat film ki bi vsem odgovarjal če komu ne paše sploh ne rabi gledat
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Videl sem trailer. Film bo noro HUD!!!