Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Spopad titanov

domišljijski akcijski spektakel
Podnapisi
Na sporedu od: 22.4.2010, Kolosej Ljubljana
1h 46min / 106min
Leto: 2010
Jezik: angleščina
Scenarij: Travis Beacham, Phil Hay in Matt Manfredi po izvirnem scenariju Beverley Cross
Režija: Louis Leterrier
Režiser divjih akcij Prenašalec 2 in Neverjetni Hulk gledalca popelje v mitološki svet antične Grčije, kjer želi zlobni bog podzemlja Hades strmoglaviti Zevsa in Zemljo spremeniti v pekel. Po robu se mu postavi pogumni polbog Perzej, ki se s skupino neustrašnih vojščakov odpravi na fantastično avanturo, polno srditih bojev s starodavnimi pošastmi in demoni. A preden se sooči z najstrašnejšimi silami teme, mora Perzej sprejeti svoje nadnaravne moči in na novo skovati svojo usodo.

V Spopadu Titanov med navadnimi smrtniki in kralji ter kralji in bogovi vzplamti boj za oblast; toda tisto, kar lahko uniči celoten svet, je borba med bogovi samimi. Perzej (Sam Worthington), ki se je rodil bogu, a je odraščal kot človek, mora rešiti svojo družino pred maščevalnim bogom podzemlja Hadom (Ralph Fiennes), a je brez moči. Ničesar nima izgubiti, zato se prostovoljno poda na nevarno nalogo, da uniči Hada, preden se ta dokoplje Zevsove (Liam Neeson) moči in ustvari pekel na zemlji.

Junak se tako poda na nevarnosti polno pot globoko v prepovedane svetove, sledi pa mu neustrašna vojska junakov, med katerimi je tudi izkušeni bojevnik Draco (Mads Mikkelsen); ta trmoglavega Perzeja prepričuje, naj vendar uporabi sposobnosti, ki jih ima kot potomec bogov. V boju proti nesvetim demonom in strašnim zverem bodo preživeli le, če se bo znal Perzej sprijazniti s svojimi božanskimi močmi, če bo kljuboval svoji usodi in začrtal lastno.

Spopad Titanov gledalce popelje v mitološki svet epske pustolovščine v 3D tehniki, zato bodo bogovi še bolj sijajni, zveri še bolj strahovite in gledalci še bolj oviti v mitološko okolje Perzejevega podviga.

Na čelu mednarodne zasedbe je v vlogi Perzeja, sina nesmrtnega boga Zevsa, avstralski igralec Sam Worthington (Avatar). Oskarjevi nominiranec Liam Neeson (Schindler’s List) igra vsemogočnega Zevsa, oskarjevi nominiranec Ralph Fiennes (The English Patient) Hada, boga podzemlja, ki se hrani s strahom smrtnikov. Igrajo še Gemma Arterton kot Perzejeva skrivnostna vodnica Io; Jason Flemyng kot Akrizij, nekoč kralj, ki se je spremenil v strašno pošast; Danny Huston kot kralj morij Pozejdon; in Alexa Davalos kot Andromeda, princesa, ki jo, če Perzeju spodleti, čaka poguba.

O snemanju filma

"Izpustite krakna!"

Ob neverjetnih mitoloških pošastih, osupljivih razgledih, ki segajo od dna pekla do vrhov gore Olimp, in srditih spopadih na smrt med smrtniki in bogovi, je Spopad Titanov pravi epski spektakel, ki bo gledalce s pomočjo tehnike 3D že od prvega prizora potegnilo v antično Grčijo, kakršna je mogoča zgolj v 21. stoletju.

"Gre za neizmerno pustolovščino, pobeg v svet sanj; in takšne filme obožujem," pravi režiser Louis Leterrier. "Sama zgodba govori o junaštvu; je mitološka, romantična; govori o tem, kako izpolniti svojo usodo. Domišljija dela s polno paro, zabavno je in tudi nekoliko strašljivo. Če temu dodamo igralce, kot so Sam Worthington, Ralph Fiennes in Liam Neeson, dobimo zares zabavno izkušnjo."

Z Leterrierjem na režijskem stolu so se zvezdniki več kot navdušeno podali v mitološki svet. "Vedno mi je všeč režiser, ki se ne ustraši izzivov," pravi Sam Worthington, ki igra glavnega junaka Perzeja. "Louisova vizija je bila razsežna, pogumna in junaška. Hotel je posneti razburljivo dogodivščino, ob kateri lahko gledalci hrustljajo pokavko, in mislil sem si: No, s takim režiserjem se pa splača iti v bitko. Hotel sem biti del projekta."

Dobra prijatelja Liam Neeson in Ralph Fiennes, ki igrata Zevsa in Hada, se strinjata. "Moji otroci so me prepričali, da sprejmem vlogo," pravi Neeson, "in vedel sem, da bodo zadeve pod vodstvom Louisa in z vsemi neverjetnimi računalniškimi čarodeji in tehniki v ekipi dobesedno skočile s platna." Fiennes pribije: "Vedno sem oboževal grško mitologijo in kaj vse lahko dandanes ustvarijo s posebnimi učinki – rekel bi, da so od sile. Zdelo se mi je tudi, da je scenarij zelo živahen in ima epsko razsežnost, kar me je res pritegnilo."

Leterrier noro obožuje originalno verzijo filma in se je med snemanjem počutil kot otrok v trgovini s sladkarijami. "Spopad Titanov iz leta 1981 je bil eden mojih najljubših filmov – pravzaprav gre za prvi tovrstni film, kar sem jih videl. Čisto me je zadel. Nisem se obotavljal posneti svoje verzije." Njegovo navdušenje nad tematiko je razvidno: producent Kevin De La Noy pove, da "Louis do ustvarjanja filmov in pripovedovanja zgodb goji posebno ljubezen. Vsakega izziva se je lotil s humorjem in odločnostjo, da bo zadevo speljal do konca. Njegov neusahljivi trud nam je bil vsem v navdih. Poglobil se je v sleherni posnetek; jasno je videl, kako in kaj, in to je hotel dati vsem na znanje. Rezultat je, kakršnega si je želel."

A filmska snov ni navduševala zgolj Leterrierja. producent Basil Iwanyk pravi: "Spominjam se, da sem pri enajstih dve debeli uri stal v vrsti – to je bil eden najlepših filmskih koncev tedna v mojem življenju – da sem videl Spopad Titanov, vse tiste pošasti in bitke in princese in ljudi z meči… reči, ki jih dotlej še nisem videl.

Kultno klasiko so se v 21. stoletje trudili prenesti scenaristi Travis Beacham, Phil Hay and Matt Manfredi. "Nad njihovim delom sem bil zelo navdušen," se spominja Leterrier. "Ni šlo zgolj za prenašanje izvirnega filma prizor za prizorom s pomočjo sodobne tehnologije; scenarij je obdržal neokrnjenost izvirnika, a je bil povsem drugačen."

"Izvirnik mi je bil nadvse všeč, zato se temu izzivu nisem mogel upreti, čeprav me ga je bilo precej strah," pravi Beacham. "Med drugim sem pri filmu – pa pri mitih nasploh – oboževal, kako vsakdanji boj človeštva postavljajo v neverjetne okoliščine, da izpostavijo reči, ki sicer ne bi prišle do izraza. Bi rad rešil dečvo? Kako zelo? Kajti da se dokoplješ do nje, se boš moral spopasti z neustavljivo pošastjo. Bi se rad našel? Podati se boš moral na konec sveta in nazaj. Bi se rad uprl staršem? No, tvoj oče je bog, pa poglejmo, iz kakšnega testa si."

"Pogovarjali smo se o tem, kakšen ton bi radi; kako ustvariti zabavno pustolovščino s poudarkom na akciji, a da je ta akcija pogojena z liki in s tem, kaj vse doživljajo," pravi Hay in Manfredi dodaja: "Za nas akcija vžge le, če je čustveno nabita. Z vsako sekundo akcije smo hoteli pokazati, kdo je Perzej v tistem trenutku; akcija je preizkušnja, ki kuje njegov značaj in njegove odnose z drugimi. Akcija mora pustiti posledice na likih, za katere navijamo."

Kot pravi Iwanyk, gre za "klasično pripovedništvo – v dobesednem smislu. Za življenje in smrt, za izdajo in pogum… med smrtniki, pošastmi, bogovi. Moj cilj pri obuditvi tega filma je bil, da gledalcem ponudimo isti občutek, kot sem ga doživel sam kot otrok, vendar z vso sodobno tehnologijo, ki je na voljo."

Da dosežejo za cilj, jim je pomagala nova dimenzija – 3D, ki se sijajno prilega viziji ustvarjalcev. "Čeprav nismo snemali v 3D tehniki, sem precej prizorov zasnoval z mislijo na ta slog – ko se junaki podajo v podzemlje; ko nad gledalce planejo velikanske pošasti; domišljijski prizori," priznava Leterrier, ki je s svojim predvidevanjem udaril žebljico na glavico. "Konverzija v 3D vsakem prizor navdahne z neverjetno globino, obogati zgodbo in poskrbi za celovito gledalsko izkušnjo."

Junakovo popotovanje

V mitologiji Spopada Titanov so človeka ustvarili bogovi, njegove molitve pa so bogovom v zameno zagotovile nesmrtnost in moč. Tako so zahvaljujoč človekovemu oboževanju bogovi lahko smrtnikom tudi vladali. "Gre za klasično zgodbo o draženju osla s korenčkom," razlaga Leterrier. "A draženja je počasi preveč in korenčka premalo, pa se človeštvo začne upirati in pride do trenj. Drug drugega potrebujejo, res, a hkrati stojijo na nasprotnih bregovih."

Glavni junak filma Perzej je ravno izgubil edino družino, ki jo je bil poznal, in zdaj je razpet med dva svetova: človeškega, v katerem so ga vzgajali, in božjega, kamor, kot menijo mnogi, spada. Polboga, ki se obotavlja sprejeti ali sprijazniti se z dejstovm, da je Zevsov sin, in z vsem, kar pride s tem, igra Sam Worthington.

"Igralec za to vlogo je moral imeti dobro srce in surovo zunanjost," poudarja Leterrier. "Sam je eden najbolj eksplozivnih igralcev, kar jih poznam, a zame je bilo najbolj pomembno, kaj je prek tega lika skušal povedati. Podal je robustnega, odločnega Perzeja, ki pa si vedno postavlja vprašanja, kar je natanko to, kar vloga zahteva."

Kot pravi Iwanyk, so "takoj, ko je Sam vstopil v sobo, vedeli, da imamo Perzeja. Takoj nam je bil všeč; všeč nam je bilo, da je bil pripravljen trdo delati in da je razumel, kaj bo vloga od njega zahtevala. Intenziven je in hkrati mladosten. Robat je, neverjetno telo ima; kar verjameš, da je malo božji…"

"Ko ga prvič srečamo, je Perzej preprost ribič s preprostim življenjem," razglablja Worthington, "vendar ga okoliščine pahnejo v maščevanje za smrt njegove družine, ki jo je ugonobila roka bogov. Poleg epske razsežnosti me je k filmu pritegnil koncept družine – koncept očetov, ki se skušajo spet zbližati s sinovi; sinov, ki bi radi vedeli, zakaj jih očetje ne marajo ali zakaj so jih zavrgli; in bratov, ki se povežejo na različnih ravneh."

Iwanyk dodaja: "Perzej je v bistvu kolateralna škoda v boju med smrtniki in bogovi. Pritepe se v Argos, zibelko civilizacije v antični Grčiji, ki se seseda pod rokami taistih bogov, ki so pobili njegovo družino. Tu odkrije, kdo v resnici je."

Perzej noče sprejeti svojih olimpskih korenin, kar je bil za Worthingtona odločilen dejavnik, saj ni želel, "da bi bil Perzej dober, da bi mu uspelo. To, da zavrne svoje korenine, da skuša vse doseči kot smrtnik, je dobro sporočilo. Ne mara težakov – tako namreč dojema bogove – in dovolj ima vsega. Nekdo se bo moral postaviti za človeštvo; zakaj ne kar on sam? Seveda začne precej bombastično in objestno, a mora počasi odrasti in sprejeti svoje rojstne danosti, če bo hotel preživeti."

Perzejeve neodvisnosti kajpak ne odobrava njegov krvni oče in kralj bogov Zevs, ki meni, da bi ga moral sin prositi za pomoč – in si jo tudi želeti. Ker je vajen, da ga njegova stvaritev, človeštvo, brezpogojno ljubi, ne ve, kako natanko naj se loti dejstva, da njihovo oboževanje pojenja in da se kuhajo upori. "Zevs bolj kot katerikoli drugi bog ljubi človeštvo," razlaga Leterrier. "Ustvaril je ljudi in zdaj je v precepu, saj jih noče kaznovati z vso silo. Zato se je domislil pretkanih načinov, da ga ubogajo, a časi so se spremenili…"

Ne pomaga, da gospodar podzemlja Had na svojega brata Zevsa pritiska, naj mu dovoli, da zadeve uredi po svoje. Priznani igralec Liam Neeson, ki igra neodločenega kralja Olimpa, razloži, kako delikatno je njuno razmerje: "Pred milijoni let so Zevs, Had in njun brat Pozejdon v svoje roke vzeli oblast nad vesoljem in svojimi starši Titani. Prvi je prevzel nebesa, Pozejdon oceane in Zevs je z ukano prepričal Hada, da vlada podzemlju. Had zdaj vidi priložnost, da Zevsa z ukano spravi v vojno s človeštvom. Zevs sprva nasede bratovim prošnjam, misleč, da ima morebiti celo prav… Mogoče pa morajo človeštvo res naučiti pameti."

"Z Zevsom bi lahko ubrali dve poti," pravi Leterrier: "lahko bi ga upodobili s belimi lasmi, belo brado, v togi, sedečega na prestolu. A tega nismo želeli. Naš Zevs se gre vojno; aktiven je, srdit. Njegova slabost je, da ima rad smrtnike – predvsem ženske." Iwanyk dodaja, da je bil "Liam fizično idealen za vlogo. Visok je, močan, ima odmeven, ukazovalen glas, a mil obraz in izrazito čustvene oči. Zevs, ki smo ga ustvarili, je mogočen kraj bogov, a tudi prizadet, zmeden; raznežil se je bil. Liam je prevladujoč, nadvladujoč možakar, a zna odigrati tudi to razneženost, to čustvenost."

Had prepriča Zevsa, naj mu dovoli, da v srca smrtnikov spet vnese strah – tako, trdi, bodo spet začeli moliti k njemu in Zevs bo imel spet moč nad njimi. Toda v resnici strah ljudi ojača Hada, ne Zevsa. Priznani igralec Ralph Fiennes, ki igra spletkarskega vladarja podzemlja in si želi nebes, "fizično ne deluje ravno kot vsemogočna oseba," pravi Iwanyk, "sposoben pa je v vlogo vnesti silno intenzivnost, bes in moč. Hada je skušal upodobiti kot strašljiv, edinstven lik, in uspelo mu je." Producentu je bilo povšeči tudi prijateljstvo med Fiennesom in Neesonom. "Had in Zevs imata na platnu sila zapleten odnos, saj nista zgolj nasprotnika, temveč tudi brata. Prijateljstvo med Ralphom in Liamom je veliko prispevalo k tej dinamiki."

"Med bogovi vlada obsedno stanje," pravi Fiennes, "in ko Had prikoraka v širno marmorno dvorano nad oblaki Olimpa, dojame, česa vse spodaj med mrtvimi in prekletimi nima. Ni ravno bog sočutja; Zevs ga je izdal, pa meni, da je zdaj vrsta na njemu. Poda se v Argos in nad prebivalci izkaže svoj bes in premoč. Zahteva žrtev, zaradi katere se Perzej na koncu poda na svoj podvig.

Had zahteva, da princeso Argosa Andromedo ob prihajajočem mrku žrtvujejo velikanskemu pošastnemu lignju Kraknu. Žrtev, voljno umreti za Argos, igra Alexa Davalos: "Andromeda je vsekakor trmasta in uporniška," pravi igralka. "A ob tem je tudi ranljiva. Bori se proti zgodovini in kraljevski liniji svoje rodbine; s prebivalstvom je bolj povezana kot njeni starši."

Perzeja na njegovi poti spremlja Io; njena usoda je povezana z njegovo in nekakšen angel varuh mu je. Gemma Arterton, prav tako oboževalka izvirnega filma, je bila čisto iz sebe, ko je izvedela, da je dobila vlogo. "Pretvarjala sem se, da mi ni mar, a sem brž telefonirala mami in sestri." A vloge v izvirniku sploh ni. "Zato je bilo še bolj vznemirljivo, saj sem ustvarjala nov lik, nekaj novega in drugačnega tudi zame."

Ob obeh ženskah, ki vplivata na Perzejevo popotovanje, je ob njegovi strani Draco, ki prvi zavihti meč in se pridruži odpravi. Postane nekakšen mentor in trmastega polboga na poti uči mečevanja in vojaškega strateštva. "Drako je telesni stražar princese in nekdanji vojščak, ki se že nadeja upokojitve," pripoveduje Mads Mikkelsen, ki igra lik. "Ve, da Krakna ni mogoče ubiti, zato ni ravno najbolj srečen, ko se mora pridružiti Perzeju; vendar je vsekakor najbolj sposoben mož za nalogo." Na srečo igralec in nekdanji telovadec ni bil tako zlovoljen: "Ko so mi povedali, da se bom moral z mečem guncati na vrvi, sem se spomnil, o čem sem sanjaril kot otrok, kar je bilo bajno."

V Spopadu Titanov like oživljajo še Jason Flemyng (Akrizij/pol pošast Kalibos: "Kadar hočejo igralca za štiri ure nameščanja proteze, pokličejo mene," se pošali igralec), Danny Huston (Pozejdon), Pete Postlethwaite, Elizabeth McGovern, Luke Treadway, Liam Cunningham, Nicholas Hoult in Hans Matheson. Zasedbo bi lahko šaljivo poimenovali kar "Združeni narodi," saj so se igralci natepli od vsepovsod: iz Avstralije, Danske, Irske, Izraela, Francije, VB, ZDA, Poljske, Škotske in še od kod. Leterrier, sam Francoz, je ob začetku snemanja kar nekaj od njih vprašal, če so pripravljeni biti "naslednjih šest mesecev mokri, umazani, nesrečni, na vročini, lačni in v bolečinah. Vsak je odvrnil, da je. In vsak dan so to obžalovali!" smeje pove režiser.

Bogovi in pošasti

Poleg človeških likov mitologijo filma krepijo mitske zveri in bitja – od krilatega Pegaza in smrtonosne Meduze do škorpijonom podobna bitja in srhljive pošasti Krakna. Pri ustvarjanju teh bitij je bila potrebna mešanica praktičnih elementov in vizualnih učinkov. Kot pravi mojster za te učinke Nick Davis, so se ukvarjali "z Olimpom in Hadom, torej z nebesi in peklom, pa z bogovi in pošastmi; precej domišljijsko. A hkrati smo hoteli, da je videti resnično. Hoteli smo, da gledalci verjamejo, da konj res leti in da so harpije resnične."

Za spopad s škorpijoni so izdelali makete na daljinsko upravljanje, za Meduzo, Krakna, harpij in Pegaza pa kombinacijo računalniške grafike in snemalnih tehnik.

V iskanju Grčije leta 200 pr.n.š.

"Pri filmu je na obeh straneh kamere sodelovalo prek 800 ljudi po vsem svetu, da smo zajeli dejansko podobo sveta," pravi Leterrier o dejstvu, da so snemali na vsemogočih krajih in za snemanje leteli marsikam. "Louis je že od začetka vedel, kaj hoče," razlaga De La Noy. "Ni hotel povsem v digitalni svet; seveda smo morali uporabiti digitalne mitološke stvore, a hoteli smo, da je svet, v katerem prebivajo junaki, kar se da resničen." Tako so Spopad Titanov dejansko snemali domala povsod po svetu; nekatera od prizorišč redkokdaj vidimo na velikem platnu. Na Tenerifih na Kanarskih otokih na primer že prek štiri desetletja niso videli snemalne ekipe.

"V nasprotju s prizorišči, ki sem jih na filmu videl že neštetokrat," navaja Leterrier, "je tam nekaj čisto novega: črna in bela lava, zelena drevesa, nenavadne formacije oblakov. Zdelo se je, kot da smo nad Zemljo, nekje, kamor še ni stopila človeška noga."

Nasploh so Tenerifi ponudili vrsto raznolikih prizorišč ter edinstvene priložnosti. Kot pravi De La Noy, so bili "za prizor, ko na Argosu omahne kip Zevsa, na višini 2 km in nad odprtino vulkana so preletavali helikopterji. To je bilo prvič, da so sploh leteli tam. Naša pokrajina je bila polna potokov žareče lave."

S pridom so uporabili tudi ocean, ki obdaja otok, predvsem v prizoru, ko bogovi nad Argos zvrnejo svoj bes; tu v ribiškem čolnu umre Perzejeva družina.

Snemali so tudi na Gran Canarii in Lanzerotu, saj otoka ponujata povsem drugačno okolje. "Kanarski otoki so kot celota velik del filma – na nekaj drobnih otokih smo poustvarili cel kontinent," pravi De La Noy.

Druga snemalna prizorišča so našli v Walesu (tod so snemali Had; obisk pri čarovnicah Stiksa). "Po naši mitologiji," razloži scenograf Martin Laing, "je eden od Titanov, ko so ti ustvarjali Zemljo, umrl, in njegova dlan je obtičala v zemlji, kar je ustvarilo pogoje za prebivališče čarovnic – med njegovimi prsti. Čas si preganjajo tako, da patruljirajo pod dlanjo, in takšen videz sem ustvaril. Zamisel sem dobil pri podobi Walesa; narisal sem sila temačno, glineno pokrajino z veliko dima." Nato je skice pokazal Leterrierju in "med pogovorom sva se domislila dlani; zrasla je iz dima. To je bilo sijajno sodelovanje."

"Pošteno je poudariti, da ta film sloni na grški mitologiji in ne na grški zgodovini; tako sem se lahko malo poigraval, čeravno še vedno v okvirih tedanje arhitekture," nadaljuje Laing. "Meduzin brlog je bil narejen blizu Ateninega templja, a se je Atena nad Meduzo, ki je k njen prišla po pomoč, razjezila, zdrobila njeno svetišče in ga vrgla v pustinjo. Zato sem iz papirja izdelal približen model Ateninega svetišča , ga zmečkal in upogibal in iskal kote, pod katerimi bi lahko snemali. Ko smo brlog nato zgradili, je bil to sijajen prostor za snemanje; veliko skrivališč je ponujal."

V akcijo

Spopad Titanov je poln širokopotezne akcije epskih razsežnosti. Da so uskladili logistiko premnogih bitk, je Leterrier poiskal pomoč koordinatorja kaskaderjev
Paula Jenningsa. "Neverjeten je," pravi režiser. "Zbral je sijajno ekipi kaskaderjev in pripravil neverjetno koreografijo bitke. Lahko mu preprosto rečeš, da hočeš mečevanje, kakršnega oči še niso videle, pa bo poskrbel za to."

Leterrier se je brž naučil, kako med igralci vzdrževati prijateljsko tekmovalni duh, ki jih je spodbudil, da se naučijo osnov, potrebnih, da uprizorijo, kar je treba: "Spodbujal sem kanček tekmovalnosti," pravi. "Ko so se igralci učili veščine mečevanja, je med njimi veljal neizrečen boj, kdo bo boljši. Sam je bil izjemen vodja, tudi Mads, in rivalstvo je kmalu postalo nekakšna bratovščina. Zabavno je bilo."

"Po moje bodo gledalci hoteli videti, kako se liki čisto zares spopadajo," meni Worthington. "Z veseljem sem se učil vihtenja meča. Pa nadeti si jermena in skakati na vreče fižola je bilo tudi zabavno."

Seveda se niso na vreče, metaforično rečeno, metali zgolj moški. Če gre verjeti Leterrierju, niso bila dekleta nič manj zagreta za akcijo. "Alexa je kot riba; po tri minute lahko ostane pod vodo in hkrati neprisiljeno igra, kar je bilo pri tem filmu nujno potrebno."

Onkraj tog

Leterrier je pri razpravi o kostumih za film kostumografki Lindy Hemming dal vedeti, da želi Perzeja in njegove bojevnike videti v oblačilih, ki bodo ponazarjala njihovo robatost in moč, a ne bodo razkrivala preveč gole kože, predvsem ne nog. "Izdelala sem nekaj slogov oklepov, pa odporne ščitnike za noge in roke," pravi Hemmingova. Pri oblačenju bogov in boginj na Olimpu je Leterrier vztrajal, da ne nosijo tog. Kot se spominja Hemmingova, je hotel, "da nosijo oklepe, saj so v vojni s smrtniki na Zemlji. Delovati morajo nadčloveško." Zato je za vsakega boga oblikovala poseben oklep z motivom, ki označuje posameznega boga: Zevsov je na primer "podoben orlu".

Kar se tiče barvne palete, se je Hemmingova kar se da izdatno zgledovala pri zgodovini antične Grčije in izbrala dramatične, umazane barve, značilne za barve iz rastlinskih izvlečkov, noro rdečo in prežgano oranžno.

Leterrierju je med najbolj ljubimi oblačili tisto, ki ga nosi Had. "Nosi ga, odkar je bil takoj po bitki s Titani poslan v podzemlje," opozarja režiser. "A oklep je razžrt zaradi žvepla; razpada že, on pa ga še kar nosi. In njegovo ogrinjalo je polno krikov tisočerih duš. Iz dima je in prahu in bolečine in krvi."

Ta verzija Spopada Titanov je pogled na grško mitologijo s stališča leta 2010," pravi Leterrier." Je širokopotezen pustolovski film, film o družini, privrženosti in usodi. Širokopotezen, ker je širokopotezen svet grške mitologije; nobenih zadrževanj ni bilo. Pošasti so največje, kar ste jih kdaj videli – in ne le dve, tri; dvanajst različnih imamo! To je čisto nov svet, kakršnega še nismo videli, in občinstvo čaka enkratno doživetje."

O igralcih

Sam Worthington (Perzej) trenutno igra v uspešnici Avatar Jamesa Camerona, ki je igralca za vlogo izbral po izčrpnem iskanju po vsej zemeljski obli. Film je po dvanajstih letih končal zaslužkarsko vladavino Cameronovega Titanika in bil v igri za devet oskarjev (dobil je tri) ter odnesel zlati globus za najboljši film. Pred tem je leta 2009 Worthington ob Christianu Balu igral v zf uspešnici Terminator: Salvation; kmalu ga bomo videli v neodvisnih filmih Last Night ob Keiri Knightley in Evi Mendes ter v The Debt ob Helen Mirren, nato pa začne snemati The Fields za producenta Michaela Manna.

V domači Avstraliji je po študiju igre nastopal na odrskih deskah, filmski debi pa doživel v avstralskem filmu Bootmen in dobil nagrado avstralskega filmskega inštituta. Igral je še v Dirty Deeds z Johnom Goodmanom, Toni Collette in Samom Neillom, Gettin’ Square, Hart’s War z Bruceom Willisom in si nato v Somersault prislužil pozornost mednarodne javnosti.

Na televiziji je igral v nagrajenih serijah Love My Way in The Surgeon.

Gemma Arterton (Io) je bila po študiju leta 2007 ena najbolj obetavnih hollywoodskih igralk. Letos jo bomo ob Jaku Gyllenhallu in Benu Kingsleyju videli v Prince of Persia: The Sands of Time, snema pa tudi filma Tamara Drewe Stephena Frearsa in The Disappearance of Alice Creed.

Pred kratkim smo jo ob igralcih, kot so Philip Seymour Hoffman, Kenneth Branagh, Bill Nighy in Emma Thompson videli v filmu Pirate Radio in bila je Bondovo dekle v pustolovščini Quantum of Solace; igrala je v Ritchiejevem RocknRolla, v A Deal Is a Deal, St. Trinian’s 2: The Legend of Fritton’s Gold in St. Trinian’s.

Sicer gledališka igralka je nastopila je tudi v nekaterih najboljši TV dramah: v BBC-jevi Tess of the D’Urbervilles ter v Lost in Austen in Capturing Mary.

Mads Mikkelsen (Draco) je pred kratkim nastopil v filmu nizozemskega režiserja Jana Kounena Coco Chanel & Igor Stravinsky, v BBC-jevi pustolovščini Valhalla Rising in v nemškem trilerju The Door. Pred tem smo ga videli v Bondovem filmu Casino Royale ob Danielu Craigu in v Flame and Citron, za katero je bil v igri za danskega oskarja.

Mikkelsen je kariero začel kot telovadec in plesalec ter se udinjal v gledališču, na TV in pri filmu in kmalu postal eden največjih zvezdnikov v Skandinaviji. Policijska serija Unit 1, v kateri je igral, je dobila mednarodnega emmyja, sicer pa je morda najbolj znan po vlogi iz filmov Open Hearts in After the Wedding Susanne Bier; igral je tudi v I Am Dina ob Gérardu Depardieuju, Shake it all About, Flickering Lights Wilbur Wants to Kill Himself, The Green Butchers, With Blood on My Hands: Pusher II, Pusher, King Arthur, Adam’s Apples, ki je bil v igri za oskarja za tujejezični film, in v švedskem trilerju Exit.

Alexa Davalos (Andromeda) je pred kratkim igrala v filmu o holokavstu Defiance z Danielom Craigom; za igro v Feast of Love ob Morganu Freemanu in Gregu Kinnearju si je prislužila odlične kritike in nastopila v filmu The Mist režiserja Franka Darabont in pisca Stephena Kinga. Leta 2004 je ob Vin Dieslu igrala v The Chronicles of Riddick. Na TV je debitirala leto poprej ob Antoniu Banderasu v And Starring Pancho Villa as Himself za mrežo HBO, nato pa nastopila v pilotski epizodi za serijo Raines in kot hčerka Diane Keaton v TV filmu Surrender Dorothy.

Jason Flemyng (Kalibos/kralj Akrizij) je pred kratkim igral v prvem mednarodnem filmu iz Dubaja City of Life, v The Curious Case of Benjamin Button, The League of Extraordinary Gentlemen, Rock Star, From Hell, Stealing Beauty in v Lock, Stock and Two Smoking Barrels, kjer si je prislužil pozornost mednarodne javnosti in slavospeve kritikov, ter nadaljeval v naslednjem Ritchiejevem filmu Snatch, pri katerem je sodeloval tudi Matthew Vaughn. S slednjim je posnel Layer Cake in Stardust, trenutno pa snemata Kick-Ass z Nicolasom Cageom in Markom Strongom. Med drugimi naslovi se ponaša še z Below, The Red Violin, Deep Rising, The Hollow Reed in Alive and Kicking.

Na TV je nastopil v priljubljeni nanizanki Primeval, A Question of Attribution in The Man-Eating Leopard of Rudraprayag ter se izkazal v gledališču.

Ralph Fiennes (Had) ima za svoje delo v gledališču in na filmu nemalo priznanj. Leta 2008 je bil v igri za dve nagradi Neodvisnega britanskega filma kot igralec v stranskih vlogah v The Duchess ob Keiri Knightley, s katero se je potegoval tudi za zlati globus, in v In Bruges s Colinom Farrellom. Igral je tudi v dramah The Reader s Kate Winslet in devetkratnem nominirancu za oskarja The Hurt Locker Kathryn Bigelow. V filmu za HBO Bernard and Doris je igral ob Susan Sarandon, sicer pa ima za seboj pisano paleto likov in filmov: Cemetery Junction, Nanny McPhee and the Big Bang z Emmo Thompson, ekranizacijo Shakespearjeve igre Coriolanus z Gerardom Butlerjem in Vanesso Redgrave, kjer je prvič tudi režiral. Spet bo upodobil Mrlakensteina v dvodelnem zaključnem filmu Harry Potter and the Deathly Hallows.

Dvakratni nominiranec za oskarja si je prvo nominacijo (in še več drugih nominacij in nagrad) prislužil v Spielbergovi drami Schindler’s List, drugo pa v Minghellinem The English Patient. Za vlogo v The Constant Gardener je bil okinčan z nagrado Neodvisnega britanskega filma in bil v igri za bafto; sicer uveljavljeni gledališki igralec je igral še v Ivoryjevem The White Countess, posodil glas z oskarjem nagrajeni risanki Wallace & Gromit in The Curse of the Were-Rabbit ter risanki The Prince of Egypt; ostali naslovi so Red Dragon, filma Neila Jordana The End of the Affair in The Good Thief, Cronenbergov Spider, Chromophobia in Onegin Marthe Fiennes, v Sunshine Istvana Szaboja, Maid in Manhattan, The Avengers, Oscar and Lucinda s Cate Blanchett, Strange Days, Quiz Show Roberta Redforda in Wuthering Heights, v katerem je debitiral.

Liam Neeson (Zevs) je nagrajeni igralec, ki slovi po vsem svetu po vlogah v filmih velikih studiov in v neodvisni produkciji. Za upodobitev treh zelo različnih resničnih oseb je dobil več priznanj: v igri za oskarja, zlati globus in bafto je bil za vlogo Oskarja Schindlerja v Spielbergovi drami Schindler’s List. Tri leta pozneje mu je vloga v biografski drami Michael Collins Neila Jordana prinesla nominacijo za zlati globus, nagrado časopisa Evening Standard ter pokal grofa Volpija na Beneškem festivalu. Leta 2004 je igral kontroverznega raziskovalca spolnosti Alfreda Kinseyja in bil v igri za zlati globus in nagrado Independent Spirit ter dobil nagrado filmskih kritikov Los Angelesa.

Pred kratkim smo ga videli v trilerju Taken, neodvisnem filmu Chloe Atoma Egoyana, The Next Three Days, Unknown White Male, The Chronicles of Narnia: The Voyage of the Dawn Treader, The Lion, the Witch and the Wardrobe, Prince Caspian in Star Wars: Episode 1 – The Phantom Menace, Batman Begins. Kmalu bo zaigral v neodvisnem filmu After.Life in v težko pričakovani filmski priredbi serije The A-Team.

Kariero je začel v gledališču v Belfastu in Dublinu ter drugod, filmski debi pa je doživel v Boormanovem epu Excalibur. Nato je zaigral v filmih The Bounty, The Mission, Lamb, Duet for One, A Prayer for the Dying, Suspect, The Good Mother in High Spirits, pri katerem je prvič sodeloval z Neilom Jordanom.

Med ostalimi naslovi so še Darkman, Crossing the Line, Under Suspicion, Husbands and Wives, Ethan Frome, Nell, Rob Roy, Before and After, Les Miserable K-19: The Widowmaker, Gangs of New York, Love Actually, Kingdom of Heaven in Breakfast on Pluto Neila Jordana.

O ustvarjalcih

Louis Leterrier (režiser) je pred kratkim režiral uspešnico The Incredible Hulk, prej pa napeti akcijski triler Transporter 2 ter Unleashed. Francoz je bil pomočnik režiserja pri filmih Alien: Resurrection, The Messenger: The Story of Joan of Arc in Asterix & Obelix Meet Cleopatra, ki so jih režirali njegovi sonarodnjaki Jean-Pierre Jeunet, Luc Besson in Alain Chabat.

Travis Beacham (scenarist) je spisal scenarij za kratki film Marka Freiburgera Booth o atentatu na predsednika Lincolna, nato pa za film A Killing on Carnival Row. Trenutno pripravlja več projektov, med drugim za zf film The Black Hole Josepha Kosinskega.

Phil Hay in Matt Manfredi (scenarista) sta spisala scenarij za zf triler Aeon Flux s Charlize Theron, kot scenaristična partnerja pa sta debitirala leta 2001 s kritiško priznano dramo Crazy/Beautiful s Kirsten Dunst. Manfredi je napisal in s Hayem sorežiral neodvisni film Bug. Med načrtovanimi projekti imata adaptaciji stripov R.I.P.D in The Boys.

Basil Iwanyk (producent) je svojo družbo Thunder Road Pictures pred kratkim produciral kriminalno sago Brooklyn’s Finest Antoina Fuque; med ostalimi projekti podjetja sta tudi We Are Marshall in Firewall. Pri novem filmu The Expendables, v katerem igra in ga režira Sylvester Stallone, bo izvršni producent, kot producent pa bo sodeloval pri drami The Town Bena Afflecka.

Kariero je začel kot vajenec pri agenciji za talente, nato pri Warner Bros. kot kreativni vodja in nato kot podpredsednik produkcije. Pri tem je sodeloval pri nastanku flmov, kot so Training Day, Ocean’s Eleven, Batman & Robin in Insomnia.

Leta 2000 je postal predsednik mednarodne produkcije pri Intermedia Films in nadzoroval nastanek filmov, kot so K-19: The Widowmaker, Terminator 3: Rise of the Machines, Adaptation, Laws of Attraction in The Quiet American.

Kevin De La Noy (producent) je bil izvršni producent pri uspešnici The Dark Knight, pred kratkim pa je soproduciral biografsko dramo Michaela Manna o Johnu Dillingerju Public Enemies. Na različne načine je producentsko sodeloval pri filmih Blood Diamond, The Last Samurai, Timeline, Saving Private Ryan, Ali Titanic Braveheart, Mission: Impossible, Mission: Impossible II, The Power of One, The Ghost and the Darkness, The Secret Garden in 1492: Conquest of Paradise.

Peter Menzies, Jr. (direktor fotografije) z režiserjem Louisom Leterrierjem spet sodeluje po uspehu njunega filma The Incredible Hulk, sicer pa je za kamero stal v filmih Shooter, Four Brothers, Die Hard with a Vengeance, The Thirteenth Warrior, Lara Croft: Tomb Raider The General’s Daughter, When a Stranger Calls, Hard Rain, A Time to Kill, The Getaway, White Sands, The Great Raid, Miss Congeniality 2: Armed and Fabulous, Kangaroo Jack Man of the House…

V posel ga je uvedel njegov oče, avstralski snemalec Peter Menzies, in najprej se je ukvarjal s fotografijo, nato s snemanjem oglasov in filmov, in za vsa ta področja prejel več nagrad.

Martin Laing (scenograf) je sodeloval pri filmu Terminator: Salvation in z Jamesom Cameronom pri njegovem kratkem dokumentarcu Ghosts of the Abyss ter pri prihajajočem zf trilerju Battle Angel; pri City of Ember, Pearl Harbor, The Haunting, In Dreams, Titanic, True Lies, Batman in The NeverEnding Story II: The Next Chapter.

Ramin Djawadi (skladatelj) je bržkone najbolj znan po kitarsko naravnani scenski glasbi za film Iron Man, a ima v repertoarju celo paleto filmskih žanrov; v Nemčiji rojeni skladatelj je po šolanju pritegnil pozornost legendarnega Hansa Zimmerja in po selitvi v Los Angeles spisal dodatno glasbo za filme The Time Machine, The Recruit in Pirates of the Caribbean: The Curse of the Black Pearl. Z Zimmerjem je sodeloval pri skladanju in produciranju glasbe za Thunderbirds, Something’s Gotta Give in Batman Begins. Z reperjem RZA je zložil glasbo za Blade: Trinity za režiserja Davida Goyerja, s katerim je sodeloval še pri njegovih filmskih in TV projektih, kot sta The Unborn in Flash Forward. Zložil je tudi glasbeno podlago za TV serijo Prison Break in celovečerce Mr. Brooks, Deception, Ask the Dust, Open Season, Open Season 2, The Chubbchubbs Save Xmas, Fly Me to the Moon in Around the World in 50 Years za belgijski NWave.

Komentarji

22.4. 2010 ob 13:36

Kdor mi je včeraj na premieri ukradel zeleno torbo, naj mi prosim vrne vsaj dokumente!

Hvala in lep dan lopovi!

— Jaka
23.4. 2010 ob 12:26

dobr?

— fakr
23.4. 2010 ob 14:07

kašn film????

— jonas
23.4. 2010 ob 19:23

joj tale film je res hud.
mal je tko no na trenutke je mau čudn sam je zlo neke vrste zgodovinski. splača se vam ga ogledat. če bi ga mogla ocent od ena do deset bi 100% rekla 10!!
res je dobr pejte gledat :)

— lolika
25.4. 2010 ob 14:21

Zanimiv film

— Mark
25.4. 2010 ob 20:29

wow svetovno <3 malo jači film =)

— sara
29.4. 2010 ob 21:21 zvezdica

Film sem gledala v 2D tehniki, ker me pri ogledu 3D filmov ful boli glava.

Verjetno bi bila v 3D tehniku navdušena nad efekti. Ali pa tudi ne, se mi zdi, da je filmov z efekti zdaj toliko, da se človek tega naveliča. Ta film sem šla gledat, ker so mi vedno zanimivi filmi, ki se nanašajo na mitologijo ali zgodovino civilizacij bronaste dobe.

Film je prekratek. Preveč je akcije, premalo časa je namenjenega ˝vmesnemu˝ potovanju. Človek dobi občutek, da so igralce kar vrgli v naslednjo sceno, kjer se bodo spet tepli. Liki so čisto vsi po vrsti absolutno nedodelani. Za mnoge sploh ne najdeš opravičila, kaj delajo v filmu, čemu so se sploh trudili ustvariti jih. Še bogovi na Olimpu izgledajo čisto leseni. Film bi izgledal bolj kredibilno, če bi jih čisto črtali in ohranili samo nekaj glavnih likov.

Mene je film precej razočaral. Edino pohvalno pri njem je to, da se bo malo obudilo zanimanje za mitologijo, ker bodo gledalci po ogledu poguglali Perzeja, Io, Zeusa, Titane,...

Po mojem mnenju je film prekratek za to,

— Loreal
1.5. 2010 ob 19:23

kr neki

— jura
15.5. 2010 ob 18:19

Peče strai ...noro..

— sufla
18.5. 2010 ob 0:29

film ni izpolnil pričakovanja..še ena zgodba ki se ponavlja..nič posebnega..

— jorgan
18.5. 2010 ob 13:39

Če vam je film všeč morate obvezno provat igrat god of war ;)

— ..
20.5. 2010 ob 16:42

No in sm...

— You know who
22.5. 2010 ob 13:27

film mi jwe drgač u redu, hudi efekti v 3D, ampak tuki se na žalost počasi že konča. Sej sama zgodba je zanimiva, ampak že znana. strinjam se z Loreal, res je, v kratek film so dali preveč akcije, in manj ostalih prizorov=)))
Drgač pa, če vas zanima mitologija, pejte gledat film, če ne druzga, boste vsaj videli še eno različico več od mitloloških zgodb.

— godes
23.5. 2010 ob 15:37

kacada od filma!

— ŠELEBAJZER
7.6. 2010 ob 15:39

:D Andromeda lol <3

— shun
6.7. 2010 ob 21:59

ta film je CCCCCCCCCCCCAAAAAAAAAAAARRRRRRRRRRRRSSSSSSSSSSSKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! pa še eden izmed ful dobrih igralcev je not

— XD

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.