Špartanec
Zgodba
Vojaški častnik Robert Scott (Val Kilmer) dela v tajni enoti za posebne naloge. Leta surove službe so ga dodobra utrdila in mu v svetu vohunstva prinesla veliko spoštovanja pri njegovih vrstnikih in nadrejenih.
Scottova najnovejša naloga je poiskati Lauro Newton (Kristen Bell), hčerko visokega vladnega funkcionarja. Scott skupaj z novim varovancem Curtisom (Derek Luke) sodeluje z enoto za posebne naloge, ki jo sestavljajo predsednikovi svetovalci, tajna služba, FBI in CIA. Pri tem naleti na trgovino z ljudmi, ki je morda povezana z Laurinim izginotjem.
Povsem običajno reševalno operacijo kmalu zapletejo politične ambicije ljudi na visokih položajih. Med njimi je tudi politični funkcionar Stoddard (William H. Macy), ki morda prikriva informacije o Laurini ugrabitvi. Scott in Curtis sta tik za petami ugrabiteljem, toda njuna naloga se nenadoma zaključi, ko mediji poročajo o Laurini smrti.
Medtem ko Scott na podeželju razmeroma mirno čaka na svojo naslednjo nalogo, pa Curtis ne more pozabiti. Verjame, da je Laura živa. Če se njegove domneve izkažejo za resnične, se bodo s Scottom in Lauro znašli v središču nevarne zarote, ki bo kmalu dosegla višek.
Creativa Cinemania Group, Warner Bros in Franchise Pictures predstavljajo politični triler Špartanec, scenarista in režiserja Davida Mameta. Igralsko zasedbo sestavljajo Val Kilmer, Derek Luke, Ed O’Neill in William H. Macy.
Igralska zasedba
Val Kilmer (Scott) je bil že med študijem na dramskem oddelku Julliarda soscenarist igre How It All Began, ki temelji na resnični zgodbi zahodnonemškega radikalca. Igro režiserja Desa McAnuffa je uprizarjal Public Theatre. Kilmer je zaigral tudi v igrah Henry IV: Part I, As You Like It, Hamlet (glavna vloga) in It’s a Pity She’s A Whore. Svoj broadwayski prvenec je doživel leta 1983 z igro Slab Boys, v kateri sta zaigrala tudi Sean Penn in Kevin Bacon.
Njegov prvi celovečerec je komedija Top Secret, kjer je upodobil rockerskega idola Nicka Riversa. V filmu je tudi zapel in obenem posnel album. Kmalu zatem je navdušil svet z nepozabno vlogo lovca Icemana v uspešnici Tonyja Scotta Top Gun. Sledila je vloga Madmartigana v celovečercu Rona Howarda Willow. Dokazal se je z vlogo Jima Morrisona v filmu Oliverja Stonea The Doors, v katerem se je že drugič v svoji karieri predstavil tudi kot pevec. Sledile so vloge v filmih izrednih režiserjev: Thunderheart Michaela Apteda, True Romance Tonyja Scotta, Tombstone Georgea P. Cosmatosa, Batman Forever Joela Schumacherja, Heat Michaela Manna, The Island of Dr. Moreau Johna Frankenheimerja in The Saint Phillipa Noycea. Zaigral je v neodvisnem filmu režiserja in igralca Eda Harrisa Pollack, kjer je oživel umetnika Willema de Kooninga, videli pa smo ga tudi v filmih At First Sight in Salt on Sea. Pred kratkim je posnel celovečerec Wonderland, ki govori o povezanosti Johna Holmesa z razvpitim umorom na aveniji Wonderland v Los Angelesu v osemdesetih letih. Med njegove najnovejše projekte sodi film Rona Howarda The Missing, Rennyja Harlina Mindhunters in Michaela Haussmana Blind Horizon (ob Samu Shepardu in Neve Campbell), prihajata pa tudi epski film Oliverja Stonea Alexander in animirani celovečerec Delgo.
Derek Luke (Curtis) je prepričal kritike z glavno vlogo v filmu Denzela Washingtona Antwone Fisher ter prejel nagrado National Board of Review za najboljšega moškega novinca in nagrado Independent Spirit. Uspeh je dopolnil s filmom Biker Boyz, v katerem je zaigral ob Laurenceu Fishburneu. Ob Katie Holmes je navdušil v celovečercu Pieces of April, ki so ga prvič zavrteli na lanskem filmskem festivalu Sundance. Njegov zadnji projekt je vloga v drami Friday Night Lights (ob Billyju Bobu Thortonu in Jayju Hernandezu).
Oskarjev nominiranec in dobitnik nagrad emmy in SAG, William H. Macy (Stoddard), je eden izmed najbolj priznanih igralcev svoje generacije. Z vlogo Billa Porterja v filmu Door to Door je naletel na pohvale številnih kritikov. Film je dosegel neverjetno gledanost in prejel nagrade SAG, Peabody, AFI, Critic's Choice, Golden Satellite, poleg tega pa nominacijo za zlati globus ter nominaciji za nagradi Writer's Guild in American Cinema Editors. Film je izmed 12 nominacij za emmyja pobral 6 nagrad, med drugim za izredni televizijski film in izredni scenarij (Steven Schachter). William H. Macy si je priigral nagrado za izrednega glavnega igralca.
Ob svoji ženi Felicity Huffman je zaigral v filmu A Slight Case of Murder in bil tudi tokrat nominiran za emmyja. Novo nominacijo si je prislužil z vlogo Davida Morgensterna v televizijski seriji ER.
Na filmskem platnu smo ga pred kratkim videli v kritično odlično sprejeti romantični drami The Cooler, navdušil pa je tudi v celovečercu Seabiscuit. Vloga Ticka Tocka McLaughlina mu je prinesla nominacijo za zlati globus, film pa se je v kategoriji najboljših celovečercev potegoval tako za zlati globus kot za oskarja.
Macyja najbolje poznamo po vlogi Jerryja Lundergaarda v filmu Fargo, s katero si je priigral nagrado Independent Spirit za najboljšega stranskega igralca ter nominacijo za oskarja. Nominiran je bil tudi za nagrado najbolj zabavnega igralca v celovečercu (American Comedy), najboljšega igralca (Chicago Film Critics), najboljšega stranskega igralca (Dallas/ Fort Worth Film Critics) in najboljšega igralca v drami (International Press Academy).
Zaigral je še v filmih Magnolia, Pleasantville, Happy Texas, State and Main, Jurassic Park 3, Focus, Welcome to Collinwood, Psycho, A Civil Action, Boogie Nights, Wag The Dog, Air Force One, Ghosts of Mississippi, Mr. Holland's Opus, The Client, Shadows and Fog, Murder in the First, Searching for Bobby Fischer, Radio Days in Panic.
Eda O'Neilla (Burch) najbolje poznamo po vlogi Ala Bundyja v uspešni televizijski seriji Married...with Children, ki se je na Foxu vrtela dobro desetletje. Igralec si je priigral dve nominaciji za zlati globus za najboljšega igralca v televizijski seriji.
Na televiziji je pred kratkim nastopil v vlogi narednika Joea Fridayja v policijski seriji
Dragnet. Pohvali se še z vlogo v seriji Big Apple (ob Michaelu Madsenu), NBC-jevi miniseriji The 10th Kingdom (ob Ann-Margaret, Dianne Wiest in Camryn Manheim) ter akcijskem trilerju Popeye Doyle.
Zaigral je v številnih celovečercih in sodeloval z izrednimi hollywoodskimi talenti, med drugim v filmu Nobody's Baby (ob Garyju Oldmanu in Mary Steenburgen), Lucky Numbers (ob Johnu Travolti in Lisi Kudrow), The Bone Collector (ob Denzelu Washingtonu in Angelini Jolie) in The Spanish Prisoner (ob Steveu Martinu). Leta 1991 je z Ethanom Embryjem, partnerjem iz že omenjene televizijske serije Dragnet, posnel komedijo Dutch. Videli smo ga tudi v obeh delih filma Wayne's World (ob Mikeu Myersu in Dani Carvey).
Filmska ekipa
David Mamet (scenarist/režiser)
Pulitzerjev nagrajenec in dvakratni oskarjev nominiranec, režiser, dramatik, esejist, romanopisec in pesnik je v ameriškem gledališču že od leta 1976. Že na samem začetku si je prislužil nagradi Obie in New York Drama Critics Circle.
V vlogi scenarista in režiserja se je s filmom Špartanec dokazal že devetič. Njegov prvenec House of Games se je leta 1987 zavrtel ob koncu newyorškega filmskega festivala. Sledil je mafijski film Things Change, čigar scenarij je napisal skupaj s Shelom Silversteinom. Joe Mantegna in Don Ameche sta bila izbrana za najboljša igralca na beneškem filmskem festivalu leta 1988. Sledil je celovečerec Homicide, ki se je premierno zavrtel leta 1991 na festivalu v Cannesu. Leta 1994 je po eni izmed svojih dram ustvaril film Oleanna. Triler The Spanish Prisoner je bil leta 1998 med najbolj gledanimi neodvisnimi filmi. Celovečerec The Winslow Boy, v katerem igrajo Nigel Hawthorne, Jeremy Northam in Rebecca Pidgeon, temelji na drami uspešnega dramatika Terrencea Rattigana. V filmu State and Main so zaigrali William H. Macy, Alec Baldwin, Sarah Jessica Parker, Philip Seymour Hoffman in Rebecca Pidgeon.
Mamet je znan tudi kot odličen scenarist. Filma The Verdict Sidneyja Lumeta in Wag the Dog Barryja Levinsona sta mu prinesla oskarjevi nominaciji za najboljši scenarij.
Napisal je še scenarij za film The Postman Always Rings Twice Boba Rafelsona, The Untouchables Briana DePalme, We’re No Angels Neila Jordana (Robert DeNiro in Sean Penn), Hoffa Dannyja DeVita (Jack Nicholson) in The Edge Leeja Tamahorija (Anthony Hopkins in Alec Baldwin).
Zaslovel je v gledališču s svojima dramama Sexual Perversity in Chicago in American Buffalo, ki sta mu prinesli nagrado Obie. New York Drama Critics Circle je slednjo izbral za najboljšo dramo. Leta 1978 je prejel nagrado Outer Critics Circle za svoje dosežke v ameriškem gledališču. Leta 1984 je to nagrado prejel še enkrat in sicer za dramo Glengarry Glen Ross. Ta mu je prinesla tudi pulitzerja in prejela 4 nagrade Tony. Leta 1992 so po njej posneli veliko filmsko uspešnico. Nagrado Obie si je Mamet prislužil tudi z dramama Edmond in Cryptogram, napisal pa je še The Water Engine, A Life in the Theatre, Lakeboat, Speed the Plow, The Old Neighborhood in Boston Marriage.
Komentarji
Generalova hči. Ko sem leta 1999 ujel film Generalova hči, film, v katerem je vojak John Travolta iskal krivce za umor lepe, inteligentne, odlikovane in disciplinirane kapetanke Elizabeth Campbell, sem bil prepričan, da me kaj slabšega ne more več doleteti. Da so me z vojaškimi trilerji za vedno pustili na miru. In da bom lahko znova svobodno zadihal. Zmotil sem se. Zelo močno. Tako močno, da me je sedaj po glavi mahnil še Spartan, dolgočasna, razvlečena, zmedena in neumna mineštra, ki jo kuhajo FBI, CIA, ruska mafija, lokalni kriminalci in tajni agent Val Kilmer, lovec na ugrabljene hčerke vplivnih politično vojaških živin. Tip, ki bi rad bil James Bond, Jack Ryan in Simon Templar hkrati. Zagnani mladenič, ki se zaplete v vse zaplete tega sveta. Ki strelja na vse ljudi zemeljske oble. In ki se pusti ustreliti ter prebutati vsem ljudem zemeljske oble. Jasno, saj so neznanci ugrabili lepo, inteligentno in pomembno hčerko (Kristen Bell) izjemno vplivnega politika, ki lahko ravno zaradi tega izgubi na volitvah. No ja, ki bo izgubil, če se bo hčerka vrnila živa. Ja, to je pač glava Davida Mameta, ki se zadnje čase šlepa le na staro slavo in nas fila z neumnimi, dolgočasnimi, klišejskimi in nezanimivimi filmi tipa Heist in Hannibal. Prav imate, Spartan je še slabši od Generalove hčerke, enako slab kot Spy Game, ki ga je leta 2001 posnel Tony Scott in srhljivo slabši od Peščice dobrih mož, zaenkrat zadnjega zares dobrega vojaškega trilerja. In da ne pozabim, Val Kilmer igra tako zelo slabo, da mu bo odslej rekel kar Vul Kalmer.
pejte ga gledat!!!
fulll zakon film se ga splaca jt gledat :)
Film niti ni tako slab, kot ga komantira zgoraj navedeni kritik. !. Gre za akcijski film, in le ta žanr pa očitno ni ravno zadeva za Iztoka. 2. Zanimivo prepletanje v filmu. Nekajkrat spodleti katera od načrtovanih akcij, kar naredi film zanimiv. 3. Akcija, ki se jo splača pogledati. P.S.: Iztok, idi raje ležat, ne pa gledat akcijske filme ;).
Iztok všeč so mi tvoje kritike oz. komentarji.
sej ne rečem, da Štefanćičevi komentarji niso uredu. vendar pa je njegovo dosledno kopiranje brezveze.
Potrjujem že dano kritiko, zelo dobra igra Vala Kilmerja in dober film, vreden ogleda.
Strinjam se z pozitnivnimi komentarji - Iztok Gartner, veliki poznavalec: obcutek imam, da vsi tvoji komentarji temeljijo na fousiji videza glavnega igralca - pri tem izpuscas naracijske elemente, kadre, tehniko.. Ne vem, zdi se mi, da le odganjas gledalce - ko mislis da premores objektivno kritiko.
... dobil pa se malce manj. Tudi meni film ni bil vsec. Vse skupaj se mi je zdelo prisiljeno in nevziveto, pa tudi scenarij sam se mi ni zdel kdo ve kaj. Prevec scen (Kilmerjev izbruh besa nad tistim nesrecnim agentom, tisto blefiranje zaradi prizganega TV-ja, zacetek nekega zasledovanja z avtom, celoten konec na letaliscu,...) mi je pustilo slab vtis, da bi film priporocil se komu drugemu. Na sreco ogled filma ni bil moja ideja. :)
Moram reči, da se mi je zdel film kar dober. Na čase me je zmotil kakšen nerealni prizor, ki pa vseeno ni zmotil pri gledljivosti. Na lestvici od ena do deset bi ga ocenil s sedmico.
V sodobnem času množičnih in globalnih medijev, ko sta izgled in udarna kampanja bolj pomembna od argumentov, se velikokrat zgodi, da sta življenje in usoda posameznika, potisnjena na stranski tir. David Mamet se v akcijskem trilerju Špartanec sprašuje, če cilj res opravičuje vsa sredstva, ter koliko je človek pripravljen tvegati, da bi izvedel resnico. Špartanec je film, ki se prične zelo obetavno, saj se ne podreja zakonitostim hollywoodskih politično-vohunskih trilerjev, temveč v zelo skrivnostnem ozračju stalne napetosti podaja košček za koščkom v veliko sestavljanko celotne zgodbe, s tem da so informacije podane brez nekega logičnega zaporedja, temveč precej konfuzno in naključno. To seveda ni nič napačnega, prej nasprotno, s tem se povečuje suspenz filma, ko npr. kar lep čas sploh ne vemo, kdo je ugrabljeno dekle in na ta način tudi glavni liki lahko razvijejo precej bolj kredibilne karakterje. Predvsem pri glavnem liku lahko zaznamo zanimivo dilemo, v kolikšni meri je (še) pripravljen brezpogojno ubogati ukaze, tudi če vidi, da na celotni stvari nekaj smrdi in da bo očitno za "višje cilje" žrtvovana nedolžna oseba, ki bi jo potem posredno imel na vesti tudi sam, ker pač ni storil vsega, kar bi lahko, za njeno rešitev. Če je glavni lik tako po eni strani nasilen in skrupulozen vojak, glavni branik sistema in na nek način robot, ki zgolj sprejema ukaze in jih na vsak način izvrši, se po drugi strani izkaže, da ima tako kot vsak človek tudi on vest, ki mu narekuje, da ni pravično žrtvovati nekoga, samo da bo imel nekdo drug od tega koristi, še manj pa je v njegovih rokah, da bi lahko odločal, čigavo življenje/usoda je bolj pomembna. Špartanec je tako na nek način tudi kritika Amerike ter nasploh družbenega sistema in ljudi, ki slepo verjamejo politikom, namesto da bi se vprašali, kaj je dejansko resnica, kaj pa le prepričanje neke tretje osebe, ki z realnostjo in našim pogledom na svet nima prave stične točke. Toda bolj ko se bližamo koncu filma, bolj je zgodba komplicirana in film, v takem konceptu, kot je zastavljen, preprosto ne zna razložiti vseh problemov in aspektov zgodbe, tako da gledalec na koncu bolj ali manj ugiba, kdo je bil dejanski negativec in zakaj. Da je stvar še slabše, se konec posluži nekaj tipičnih hollywoodskih klišejev, od spopada ena na ena med pozitivcem in negativcem, melodramatične smrti pozitivke (v nasprotju z navdušujoče presenetljivim začetkom, ko tudi pozitivci umirajo v trenutku in povsem nepričakovano), pa vse do patetično moralističnega konca, kjer vsakdo dobi to, kar si zasluži. Kar se tiče igralcev, je zgodba zastavljena na način, v katerem se lahko zares izpostavi le Val Kilmer, ki je že od nekdaj imel nek čisto svojo karizmo in stil igre, a je treba priznati, da v tem filmu deluje povsem solidno in mu je vloga praktično pisana na kožo. Špartanec je film, ki raje pove nekoliko manj, kot pa preveč in če ta logika odlično deluje v začetku zgodbe, se na koncu dogodi povratna eksplozija, ki pusti nepopravljivo "kolateralno" škodo na celotnem filmu. Lep živopisan pozdrav :-)
Na koncu filma skor nisem mogla verjet.. tko slabega filma že dolgo ne!!!
Tvoj komentar
Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z .
S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.
Resnično odličen film. Enkratna igra Vala Kilmerja, kar pa ni nič čudnega, ker on vedno igra enkratno.