Sosedi

Nova starša Mac in Kelly Radner na videz živita ameriške sanje. Imata prikupno hčerkico in krasno novo hišo v predmestju. Nekdanja žurerja si domišljata, da sta vseeno vsaj še malo kul, čeprav je njuno življenje vstopilo v resnejšo fazo.

Ko odkrijeta, da so njuni novi sosedje fantje iz bratovščine Delta Psi Beta, ki jo vodi karizmatični Teddy Sanders, se skušata z njimi spoprijateljiti in izvleči najboljše iz nerodnega položaja. Toda ko študentske zabave postajajo vse bolj in bolj divje, obe strani začneta braniti svoje ozemlje in sabotirati druga drugo. Katera stran bo spretnejša, bo odločalo, ali bodo študentje izključeni iz šole, ali pa bosta mladoporočenca popolnoma izgubila živce.

O produkciji

Scenarij je nastal iz osebne izkušnje scenaristov Brendana O’Briena and Andrewa Jaya Cohena, ki sta se neizmerno bala odrasti, ko sta iz lahkotnih 20. let prešla v resnejša trideseta. Sicer sta se zavedala, da bi ju morala zgrabiti želja, da bi se ustalila, vendar nista hotela sprejeti odgovornosti, ki jih s sabo prinaša odraslost. Ko sta slišala za incident, ko je skupina študentov grenila življenje prebivalcem neke soseske, sta to dvoje združila v zabavno zgodbo, ki se dotika tako vprašanja sprejemanja odgovornosti kot neizpodbitnega dejstva, da se ti pri 20. letih tridesetletniki zdijo že skoraj z eno nogo v grobu.

Glavni lik sta oblikovala v upanju, da ga bo odigral Seth Rogen, s katerim sta že dolgoletna prijatelja. Rogenu in njegovim poslovnim partnerjem se je zdelo, da bi se gledalci lahko poistovetili z zgodbo, saj se vsak v nekem trenutku znajde na točki, ko se vpraša, ali je brezskrbnosti konec.

Sprva je bilo mišljeno, da bodo protagonisti zgodbe možak in njegovi prijatelji, ki se borijo proti bratovščini, pozneje pa so si premislili in v središče zgodbe postavili mlad zakonski par z dojenčkom, ki ima dovolj težav že z odgovornostmi starševstva. “Mac in Kelly sta prva iz svoje družbe, ki kupita hišo in imata otroka. Zato ne vesta najbolje, kaj pomeni biti odrasel,” pravi Rogen. “Takoj je jasno, da bi veliko raje še vedno hodila ven, se zabavala s prijatelji in se ne ozirala na nikogar, kot pa previjala dojenčka, vstajala petkrat na noč in vsak odhod iz hiše spremenila v nekajurni projekt zbiranja pripomočkov za malčico.”

Tudi za vlogo karizmatičnega predsednika bratovščine sta scenarista imela od samega začetka v mislih točno določenega igralca. “Predstavljala sva si, koga nihče ne bi hotel gledati na sosednjem vrtu, ko se slečen do pasu pogovarja s tvojo ženo,” v smehu pove Cohen. “Koga neki? Zaca Efrona.”

Mac in Teddy se oba spoprijemata z isto težavo - sprijazniti se morata, da se začenja naslednja faza življenja. Vendar gresta drug drugemu na živce zaradi tega, kar prestavljata. Za Teddyja in njegove brate je Mac turoba, ki kvari vso zabavo. Počutijo se, kot da živijo zraven svojih staršev. Za Maca pa je Teddy simbol življenja, ki mu ni več dostopno, na katerega mora pozabiti, vendar pa se s tem zelo težko sprijazni.

Ker so k projektu pritegnili režiserja, ki veliko polaga na improvizacijo, so zato vse prizore najprej prebrali, ugotovili, kje mora scenarij nedotaknjen in kje dopušča prostor za improvizacijo, nato pa dva tedna vadili in se igrali z različnimi idejami. Najboljše improvizirane rešitve so nato dodali v scenarij.

Najudarnejši prizori v filmu so nedvomno nore zabave, ki jih pripravlja bratovščina. Da bi bile videti čim pristnejše, je scenograf po spletu iskal "trapaste študentske potegavščine" in "nezaslišane zabave". Dobljene zadetke je preučeval ure in ure in nato izbor najbolj utrganih predstavil režiserju, scenaristoma in producentom. Pri zabavah so si vsi dali duška. In da bo delovalo še pristneje, so udeležencem razdelili kamere in pametne telefone, da so dogajanje posneli iz svoje perspektive. Rezultat je popolnoma nora upodobitev študentskega divjanja. In kot prave študentske zabave, ki v več pogledih niso zdrave, tudi snemanje teh zabav ni bilo popolnoma varno. Vsi so morali namreč zelo paziti, da niso gledali v močne laserje, ki bi jim lahko okvarili vid.