Kolosej

Solaris

drama, znanstveno fantastični, ljubezenski
So kraji, kamor si človek ne želi...
Na sporedu od: 6.3.2003, Kolosej Ljubljana
1h 39min / 99min
Scenarij: Steven Soderbergh, Stanislawa Lema

Steven Soderbergh, čigar eklektični rezime vključuje z oskarjem nagrajene Preprodajalce in lanskoletni Ocean's Eleven, zdaj predstavlja svojo vizijo Solarisa, zgodbe o ljubezni, odrešitvi in še eni priložnosti.

Solaris je ljubezenska zgodba, polna čustev in skrivnosti, postavljena v znanstvenofantastični okvir. Zgodba, ki se dogaja v prihodnosti, se začne, ko dr. Chrisa Kelvina prosijo, naj razišče nenavadno obnašanje majhne skupine znanstvenikov na vesoljski postaji Prometej, ki je prekinila vse komunikacije z Zemljo.

Kelvin se odpravi na pot potem, ko si ogleda sporočilo tesnega prijatelja Gibariana, poveljnika misije, ki prosi za Kelvinovo pomoč na Prometeju, vzroka, zakaj pomoč potrebuje, pa noče - ali ne more - povedati. Kelvinu je jasno, da bo njegovo mnenje odločilo o usodi postaje, in je šokiran nad odkritjem na njej: Gibarian je storil samomor, dva preživela znanstvenika pa kažeta znake izjemnega stresa in paranoje, ki naj bi bili posledica raziskovanja planeta Solaris.

Tudi Kelvin se zaplete v skrivnosti nenavadnega sveta. Solaris mu nekako ponudi drugo priložnost za ljubezen - spremeni lahko potek nekdanjega razmerja, zaradi katerega občuti neznansko krivdo in obžalovanje. Toda ali se lahko resnično vrne v preteklost in jo spremeni? Ali pa mu je usojeno ponoviti storjene napake?

George Clooney nastopa kot Chris Kelvin, psiholog, ki je po prihodu na oddaljeno vesoljsko postajo soočen z navidez nerešljivimi vprašanji; Natascha McElhone upodablja njegovo ljubljeno in težavno ženo Rheyo, katere smrt leta poprej še naprej preganja Kelvina - in to na nepredstavljive načine. Jeremy Davies in Viola Davis sta znanstvenika na krovu vesoljske postaje, ki poskušata razvozlati skrivnost Solarisa, preden jih ta uniči.

Začetki

Režiser Steven Soderbergh se še nikoli ni lotil znanstvene fantastike. "Niti od daleč se ji nisem približal, predvsem zato, ker me posebni učinki ne zanimajo," razlaga. "Prav tako me ne zanima posneti film o tem, kakšna bo tehnologija čez nekaj desetletij."

Potem pa so ga pri Twentieth Century Fox vprašali, ali bi ga ta žanr zanimal. Ker je bil vse prej kot navdušen, so ga nato povprašali, kakšna vrsta znanstvenofantastičnega projekta bi ga zanimala. "Odgovoril sem, da Solaris, ki sem ga videl pred davnimi leti in nato prebral knjigo."

Kot je hotela usoda, je imel Lightstorm Entertainment, ki je imel pogodbo s Foxom, pravice za to prelomno delo. Lightstormovi James Cameron, Rae Sanchini in Jon Landau so se pet let pogajali tako z avtorjem kot z rusko vladno organizacijo Mosfilm, ki ima v lasti ruski film iz leta 1972, posnet po romanu, in v režiji Andreja Tarkovskega.

Za Jamesa Camerona je bil po Solarisu posneti film sanjski projekt. Videl je film Tarkovskega, ki ga je občudoval tako vizualno kot zaradi zamisli. Roman Stanislawa Lema ga je še bolj pritegnil. "Imel je povsem novo dimenzijo," pravi Cameron. "To je zelo osebna zgodba. Večina se dogaja v duhu in spominu, zato lahko najdete številne različne načine za interpretacijo."

Cameron je bil navdušen, ko je izvedel, da se za režijo Solarisa zanima Soderbergh. "Bilo je kot od boga poslano, ko smo slišali, da si Steven želi režirati film. Vedel sem, da lahko po romanu posname film, o katerem bodo ljudje še dolgo govorili, ker ima toliko osupljivih dvoumnosti. Steven je res znal pritegniti občinstvo, da sodeluje pri filmu. Njegovi filmi se med seboj zares razlikujejo, prav tako kot se med seboj zelo razlikujejo filmi Stanleya Kubricka. V tem pogledu je zelo kameleonski, zato sem pomislil: Prav rad bi videl, kako se bo Steven spopadel s tem kompleksnim materialom."

Soderbergh se je na večerji sestal s Cameronom, Landauom in Sanchinijevo. "Povedal sem jim, da imam zamisel, kako to posneti," se spominja Soderbergh. "Želel sem napisati tudi okvirni scenarij, čeprav se nisem hotel obvezati, da bo to dejanska končna verzija. Razložil sem jim svoj pristop, na kaj se želim osredotočiti in izpostavil, v čem naj bi se moj film razlikoval od romana in filma Tarkovskega."

Ko je Soderbergh končeval Preprodajalce, je Lightstormu poslal prvi osnutek scenarija Solarisa. Sledil mu je drugi, nato pa so Soderbergh in Lightstorm odšli k Foxu.

"Že od začetka je bil to Stevenov projekt," pravi Cameron. "Pri tem filmu sem se od Stevena naučil več, kot bi se sam. Scenarij je napisal v bistvu v vakuumu. Nismo mu povedali, kakšen naj bo scenarij. Nismo se pogovarjali, ali naj bo to film z učinki. Počakali smo preprosto, kaj nam bo ponudil. Njegov prvi scenarij nam je vzel sapo. Vsi smo se morali poglobiti v to, kakšen film želi posneti."

Medtem ko je imel Soderbergh svojo specifično vizijo filma, je rade volje upošteval Cameronove predloge. "Jim Cameron naracijo pozna kot lasten žep," pripomni Soderbergh. "Ve, kako zastaviti in izpeljati zgodbo. O Solarisu sva razpravljala dolge ure, o zgodbi, o tehnologiji, o tem, kakšna naj bi bila prihodnost, o vesoljskih potovanjih, pa tudi o tematikah, kot so osamljenost, deprivacija zaznav, ker je vse to proučeval. Najine pogovore sem snemal, jih prepisal in podčrtal stvari, za katere sem menil, da bodo našle pot v film v obliki stavka ali zamisli."

Rae Sanchini dodaja: "Solaris bi lahko povedali na sto različnih načinov, pomembno nam je bilo le, da osrednja tema ostane nedotaknjena."

O zgodbi

Pri oblikovanju scenarija je Soderbergh uporabil material iz romana, filma Tarkovskega in svoje zamisli. "Največja razlika med to inkarnacijo Solarisa ter prejšnjim filmom in romanom je, da naš film podrobno prikazuje odnos med Kelvinom in njegovo ženo - kaj se jima je pred leti zgodilo na Zemlji. V to sem se želel poglobiti. Če se bomo že ukvarjali z zamislijo, da nam je usojeno na enak način vedno znova izkusiti razmerje z isto osebo, potem moramo vedeti, kakšno je to bilo."

Soderbergh ni hotel posneti standardnega znanstvenofantastičnega epa z vesoljskimi bitkami, hudobnimi nezemljani in hitrim tempom. "To ni akcijski film in ljudje morajo to vedeti že od vsega začetka," pravi Cameron. "Gre za znanstveno fantastiko, kakršna je bila v petdesetih ali šestdesetih, ko so bile pomembne zamisli, ljudje. Ta film vas popelje na najbolj oddaljene obronke vesolja in tam boste našli sebe. Kelvin je soočen s svojim lastnim spominom, ponovno podoživi stvari, ki jih je prestal, občutek krivde, napake, ki jih je storil. In dobi priložnost, da to spremeni, ali pa morda ne."

Kelvinove odločitve so neločljivo prepletene z odnosom do Rheye. V romanu si je Stanislaw Lem zamislil kompleksno, strastno in težavno romanco med Kelvinom in Rheyo, ki je postala bistvo novega filma. Solaris Stevena Soderbergha je dejansko ljubezenska zgodba.

Producent Jon Landau pravi: "Stevenov film združuje različne žanre v klasično ljubezensko zgodbo. Bistvo filmov je določena tematika in tema Solarisa je druga priložnost v ljubezni. In ko Kelvin dobi to priložnost, je pred izzivom, ali bo sprejel enake odločitve kot v preteklosti."

"Tematika predestinacije je ključna," dodaja Soderbergh. "Odnos med Kelvinom in Rheyo se je zelo slabo končal. Ko se pojavi na Prometeju, se oba spopadata z zamislijo o odnosu, ki se poda po enaki poti kot poprej. Všeč so mi bile zamisli o spominu, krivdi, možni odrešitvi in priložnosti, da nekaj lahko znova storiš in to morda drugače. Kot reče eden od likov: 'Ni odgovorov, samo odločitve so.' In v bistvu gre res za to."

Solaris predstavlja tudi skrivnost, ki Chrisa Kelvina pripelje na vesoljsko postajo, ki kroži okrog planeta iz naslova. Podjetje, ki financira raziskovanje Solarisa, je zaskrbljeno, ker znanstveniki s Prometeja ne komunicirajo več z Zemljo. Ne vedo, ali so mrtvi, ranjeni, ali so znoreli, ali jih je kdo napadel. Kelvin pozna poveljnika misije, zato ga pošljejo razrešit skrivnost.

"Od trenutka, ko Kelvin vstopi v vesoljsko postajo, veste, da je v veliki nevarnosti," pravi Cameron. "Sprva ne veste, za kakšno nevarnost gre. Mislite, da je lahko karkoli - morda gre za pošast, za morilca. Kot se izkaže, je v nevarnosti posameznikov razum."

Sam planet predstavlja ključ do skrivnosti. Kot odkrije Kelvin, je Solaris več kot le nebesno telo, ki kroži okrog sonca. Gre za organizem z mogočno, skoraj božjo inteligenco. Medtem ko znanstveniki proučujejo Solaris, ta proučuje njih. Solaris se priklopi na najmočnejše podobe v njihovem umu in te informacije uporabi, da ustvari fizične, biološko realne konstrukcije ljudi, ki so jim veliko pomenili.

"Ti ljudje so prepričani, da so resnični, vedo pa tudi, da niso iste osebe, kot so bili," razlaga Cameron. "Lahko jih analizirate do molekularne ravni, do DNK, in vidite, da so ljudje. Kelvinova najmočnejša podoba je njegova žena, ki je umrla več let poprej. Zato Solaris na nek način ustvari pogoje, da doživita razmerje po njeni smrti, kar je zares dramatična zamisel."

Soderbergh dodaja: "Dilema, s katero so vsi soočeni, je, da Solaris ve več o njih kot oni sami in zato ga je le težko prelisičiti. Sprva skuša Kelvin rešiti to težavo in skuša vse pripeljati nazaj domov na varno. Nato pa se zaplete v skrivnost in ne ve, kaj naj stori."

Izbiranje ekipe

Soderbergh je od vsega začetka hotel Georga Clooneya v vlogi psihologa Chrisa Kelvina, čustveno kompleksnega lika, ki se, svetlobna leta stran od doma, sooči z vrnitvijo nekoga, ki ga je ljubil in ki je bil dolgo mrtev. "Vedel sem, da bi bil vlogi kos, nisem pa vedel, ali jo bo hotel sprejeti, saj kaj podobnega ni še nikoli odigral. Gre za zelo zahtevno vlogo. Vloga narekuje težavna, abstraktna čustva in dejanja, ki jih je težko odigrati."

Clooney je nastopil v že dveh Soderberghovih filmih, Daleč od oči in Ocean's Eleven, sta pa tudi partnerja pri produkcijski hiši Section Eight. Vlogo Chrisa Kelvina je pograbil z obema rokama. "Pravzaprav sem zanjo lobiral," se smeji Clooney. "Ko sem prebral scenarij, sem Stevenu poslal pismo, ki se je glasilo: Ne vem, če bom zmogel, a rad bi poskusil."

Clooney nadaljuje: "Prav strah me je bilo, ker gre res za zahtevno vlogo, ki se je sicer ne bi branil noben igralec, ki da nekaj nase. Če kot igralec želite tvegati, potem se tega lotite s Stevenom. Zna biti zelo specifičen, kar je lastnost dobrih režiserjev; vedno imajo o vsem svoje mnenje."

Clooney se je poglobil v vlogo in je Chrisu Kelvinu dal nepričakovano dimenzijo. "Prav vznemirljivo je, če te nekdo, ki ga dobro poznaš in s katerim si že sodeloval, skoraj vsak dan preseneti," pravi Soderbergh. "Zares je dal vse od sebe. Živim za delo z igralci, zato je bilo zelo vznemirljivo, ko sem ga pri tem gledal. Prav navdihujoče je bilo, ker je bil vsak dan pripravljen skočiti v neznano."

Tako kot režiserju so bile tudi Clooneyu všeč različne tematike, ki se prepletajo v zgodbi. "Solaris je še danes relevanten, ker si v osnovi zastavlja vprašanja, s katerimi se vsi srečujemo vsak dan: ljubezen, smrt, življenje po njej. Stvari, na katere nimamo odgovorov. Stvari želimo definirati in stvari, ki jih ne moremo definirati, nas plašijo. Želimo vedeti, kako visoko je nebo, kako dolgo traja neskončnost. Vse, kar kot ljudje poznamo, je omejeno - začetek, sredina in konec. Nihče v tej zgodbi nima odgovorov, imajo samo dobra, pametna vprašanja."

Ker v filmu nastopa samo pet likov, je bil pravi izziv najti prave igralce. "Ti so morali biti močni in zelo različni drug od drugega," pripomni Soderbergh. "Napetosti med njimi morate čutiti, saj je od njihovih misli odvisno dogajanje na ladji. In če igralci, ki so v interakciji z Georgeom, niso tako močni kot on, potem iz filma ne bo nič."

Kelvinova žena Rheya, katere samomor uniči Kelvinovo življenje, se nekako pojavi na Prometeju. Ko se zgodba odvija, se poda na pot lastnega samoodkrivanja, razvije se iz ženske, ki je pripeljana v svet Prometeja brez prave preteklosti ali spominov, za katere bi bila prepričana, da so njeni.

Vloga je narekovala nekoga, ki je hkrati inteligenten in ranljiv. Soderbergh se je spomnil Natasche McElhone iz filma Življenje s Picassom iz leta 1996. "Spominjala me je na krasne evropske igralke iz šestdesetih in sedemdesetih, na primer Jeanne Moreau in Dominique Sanda," pravi Soderbergh. "To so bile pametne, seksi, zapletene ženske. Ne dekleta - ženske."

Natascha se je za vlogo navdušila med branjem scenarija s Clooneyem in improvizacijo z režiserjem. Soderbergh se spominja: "Zastavil sem ji vprašanja o liku, o njenem odnosu z možem, o tem, kaj se je zgodilo. Ni imela pojma, da jo bom spraševal o tem, a njeni odgovori so bili hitri, konsistentni, temeljiti in zanimivi. Imel sem občutek, da lik zelo dobro razume."

Rheya je polna napetosti in žalosti, katerih izvor se razgalja skozi serijo flashbackov, osredotočenih na strastno, a zapleteno razmerje s Kelvinom. "Spoznata se na zabavi in iskre se ukrešejo; jasno je, da se privlačita," razlaga Natascha. "Zaljubita se in se poročita. Kot se zgodi v številnih razmerjih, sta soočena s konflikti, ki ogrožajo njuno srečo, kljub njunim naporom, da bi jo ohranila. Nekateri elementi njune ljubezenske zgodbe so zelo lepi, nekateri pa zelo destruktivni. V številnih pogledih je zelo realistična."

O igralcih

George Clooney (Chris Kelvin) je s Stevenom Soderberghom posnel filma Daleč od oči in Ocean's Eleven. Posnel pa je še filme Kdo je tu nor? (zlati globus za najboljšega igralca v komediji ali musicalu leta 2000), Vihar vseh viharjev, Trije kralji, Mirovnik, Batman in Robin, Tistega čudovitega dne, Od mraka do zore.

Po Solarisu je posnel Intolerable Cruelty in kot režiser debitiral s Confessions of A Dangerous Mind, v katerem tudi nastopa, posneli pa so ga pod okriljem Section Eight.

Televizijsko občinstvo ga pozna po vlogi dr.Douglasa Rossa v nadaljevanki Urgenca.

Bil je tudi izvršni producent in glavni igralec nadaljevanke Fail-Safe, ki je bila leta 2000 nominirana za zlati globus v kategoriji najboljša mini serija ali televizijski film. Nadaljevanka je prejela nagrado emmy, temelji pa na romanu iz začetka šestdesetih.

Natascha McElhone (Rheya) je nastopila v filmih Življenje s Picassom, Laurel Canyon, Killing Me Softly, City Of Ghosts, Trumanov Show, Ronin, Love's Labour Lost, Seme zla, Mrs.Dalloway.

Kariero je začela v gledališču.

O filmskih ustvarjalcih

Steven Soderbergh je edini režiser, ki je bil istega leta dvakrat nominiran za oskarja za najboljšo režijo, nominirana pa sta bila tudi oba filma (Preprodajalcim Erin Brockovich). Oskarja za režijo je dobil za Preprodajalce, bilo pa je prvič po letu 1928/29, da je režiser uspešno tekmoval sam s seboj (Michael Curtiz, dvojni nominiranec za najboljšega režiserja leta 1938 za Angels With Dirty Eyes ter Four Daughter, a ga je premagal Frank Capra z You Can't Take It With You).

Režiral je še filme (mnogi sodelujoči pri njih so bili vsaj nominirani za oskarja ali pa so oskarja tudi prejeli) Erin Brockovich, Ocean's Eleven, Full Frontal, The Limey, Daleč od oči, Gray's Anatomy, Schizopolis, The Underearth, King of the Hill, Kafka ter seks, laži in videotrak.

Bil je producent The Daytrippers ter Pleasantvilla; bil je izvršni producent Suture ter Naqoyqatsi.

Leta 2000 sta Soderbergh in George Clooney ustanovila produkcijsko hišo Section Eight. V njenem okviru so posneli komedijo Welcome to Collinwood; pred kratkim so zaključili snemanje Confessions of A Dangerous Mind; v postprodukciji je še film scenarista in režiserja Lodgea Kerrigana, ki je zaenkrat brez naslova.

Soderbergh in Clooney sta bila izvršna producenta Insomnie ter Far From Heaven.

James Cameron se je rodil v Kapuskasingu v Ontariu v Kanadi in odraščal v bližini Niagarskih slapov. Leta 1971 se je preselil v Breo v Kalifornijo, kjer je na kolidžu Fullerton študiral fiziko ter obenem delal kot mehanik in kasneje kamionar. Ko se je odločil za filmsko kariero, je leta 1978 pustil kamionarsko službo ter zbral denar od konzorcija lokalnih zobozdravnikov, ki so producirali njegov kratki film na 35 mm trak. Cameron je bil njegov producent, režiser, koscenarist, montažer, izdelovalec maket, kamerman ter supervizor posebnih učinkov.

Po tem prvem filmu je dobil delo pri firmi Rogerja Cormana New World Pictures: sodeloval je pri filmu Battle Beyond the Stars, imel je več zadolžitev, med drugim je bil scenograf. Nato je bil režiser druge ekipe pri Galaxy of Terror. Prepričan, da je našel svoje poslanstvo, se je odločil napisati scenarij in po njem sam režirati film. Ta odločitev je botrovala nastanku Terminatorja iz leta 1984, ki predstavlja začetek njegove režiserske kariere.

Od takrat je bil Cameron scenarist, producent, režiser in/ali montažer pri filmih Rambo 2, Osmi potnik 2, Brezno, Point Break, Terminator 2, Resnične laži in Titanik. Njegovi filmi so orali ledino na področju vizualnih in zvočnih učinkov ter postavili celo vrsto blagajniških rekordov. Titanik še vedno velja za najbolj gledani film vseh časov z 1,8 milijarde dolarjev, ki jih je prislužil po vsem svetu. Cameronovi filmi so bili nominirani za celo vrsto oskarjev: Titanik je dobil rekordnih 11 nominacij.

Cameron je tudi avtor televizijske nadaljevanke Dark Angel.

Trenutno montira Ghosts of the Abyss, dokumentarec v 3D formatu, ki bo ponudil nov pogled na RMS Titanik, za Discovery pa pripravlja oddajo o še eni znani potopljeni ladji, Bismarku.

Komentarji

5.2. 2005 ob 23:01

Bedarija

— xxx

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.