Slepa masaža

V Nanjingu, v masažnem salonu, ki ga vodijo slepi, spretni prsti lajšajo bolečine napetim mišicam. Ko se jim pridruži par, se jima vsi želijo približati. V skupnosti se prebudijo nova čustva: zapeljevanje, trpljenje in predvsem iskanje ljubezni.

Režiser Lou Ye se s Slepo masažo prefinjeno poigrava z žanri. S filmom nagovarja k spremembam kitajske družbe in prikazuje resničen svet slepih. V njem so zaigrali slepi naturščiki, resnični maserji. Scenarij je napisal Ma Yingli, in sicer po istoimenskem romanu Bi Feijuja. Ta je vir navdiha našel v bližnjem masažnem salonu, kamor je med pisateljsko blokado pogosto hodil na masaže. Ko je enkrat zmanjkalo elektrike, ga je njegov maser varno popeljal na svetlo.

Film Slepa masaža je na berlinskem filmskem festivalu dobil nagrado za fotografijo. Režiser Lou Ye je nase opozoril že s filmoma Poletna palača in Pomladna vročica. Oba je predstavil na canneskem filmskem festivalu. Prvi govori o krvavo zatrtih prodemokratičnih študentskih protestih na pekinškem Trgu nebeškega miru leta 1989, drugi pa o zapletenem ljubezenskem večkotniku, ki ga je posnel kljub petletni prepovedi snemanja. Obeh filmov namreč cenzorska oblast iz matične države ni odobrila. Lou Ye upa, da je zadnji kitajski režiser, ki je bil kdaj prepovedan.

Nagrade / Festivali

• mednarodni filmski festival Berlin 2014 (nagrada srebrni medved za najboljšo fotografijo ter nominacija za režijo)
• nagrada Asia Pacific Screen 2014 (glavna nagrada žirije, nominacija za dosežke v fotografiji
• festival študentskega filma Peking 2015 (nagrada za najboljšega igralca, nominacije za najboljši film, režijo, igralca)
• festival Golden horse film 2014 (nagrade za najboljši film, prilagojen scenarij, fotografijo, montažo, zvočne efekte, igralca ter nominacija za režijo)
• festival Las Palmas 2015 (nagrada za najboljšega igralca)