Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Skrito

drama
Zlata palma za režijo, Cannes 2005
Na sporedu od: 29.6.2006, Kolosej Ljubljana
29.6.2006, Kino Komuna
13.7.2006, Kolosej De Luxe Kranj
1h 57min / 117min
Leto: 2005
Scenarij: Michael Haneke
Režija: Michael Haneke
Georges, voditelj priljubljene televizijske oddaje o literaturi, in Anne, literarna založnica, nekega dne pred vrati svoje pariške hiše najdeta skrivnosten paket. V njem sta videokaseta, na kateri je posnetek vhoda v njuno hišo, in otroška risba krvavega obraza. Naslednje dni prihajajo novi paketi, posnetki se vse bolj navezujejo na njuno zasebnost. Počutita se vedno bolj ogrožena, vendar policija ne more ukrepati, ker ju nihče ni napadel ali jima fizično grozil. Potem eden izmed posnetkov razkrije vhod v neznano stanovanje. Georges se odpravi tja in v stanovanju najde Arabca Majida, s katerim sta se v mladosti družila. A Majid trdi, da s posnetki nima ničesar.

Georges Laurent (Daniel Auteuil) je voditelj televizijske oddaje, posvečene književnosti, in srečno poročen človek, ki z ženo Anne (Juliette Binoche) in sinom Pierrotom (Lester Makedonsky) živi mirno življenje pariškega višjega srednjega sloja. Njihovo življenje se popolnoma spremeni, ko Georges začne dobivati videokasete s posnetki njega in njegove družine. Pošiljatelj je anonimen, posnetki na kasetah pa vse bolj prikazujejo osebna dogajanja, ki jih pozna samo družina. Georges ne ve, kdo bi lahko bil pošiljatelj in kakšen je njegov motiv, ampak očitno je, da gre za osebo, ki dobro pozna preteklost njegove družine. Ko kasete postajajo vse bolj osebne, se povečuje Georgesov strah, da bodo stvari, ki jih bodo posnetki razkrili, slabo vplivale na odnose v družini. Ker mu policija ne more pomagati, saj formalno gledano ni bil storjen nikakršen zločin, začne Georges sam iskati odgovor na vprašanje, kdo je pošiljatelj in kakšni so njegovi resnični nameni.

Da bi dobil odgovor, Georges raziskuje lastno in preteklost svoje družine, za ključne pa se izkažejo dogodki iz njegovega otroštva v času krvavega boja Alžirije za neodvisnost od Francije, pa tudi neprijetne posledice, ki jih je ta vojna povzročila njegovim sodnikom ...

Glavni liki

Georges je moški srednjih let, star med 50 in 54 let, ki dela kot televizijski voditelj. Izvira iz bogate, zemljoposestniške družine, kar mu je omogočilo, da gre skozi življenje z močnim "vetrom v jadra". Poročen je z žensko, ki jo ljubi in ki ljubi njega, kot priljubljena televizijska osebnost pa ima tudi številne oboževalce. Njegov sin, Pierrot, je simpatičen otrok, ki si želi postati nogometaš, v šoli mu gre dobro in se ne zapleta v težave. Georges in njegova družina živijo v udobnem in sodobnem domu v stanovanjskem predmestju Pariza.

Anne je Gerogesova žena, ženska v štiridesetih letih in urednica v založniški hiši, ki jo vodi dober družinski prijatelj Pierre. Je dobra žena in mati, čeprav bi bila morda lahko nekoliko obzirnejša do sina, ki postaja adolescent.

Omar je Alžirec v srednjih petdesetih. V poceni stanovanju v nebotičniku živi s sinom v zgodnjih dvajsetih. Njegova žena je umrla, ko jo je povozil avtomobil. Voznik je bil Francus. Ko je bil Omar otrok, sta njegova starša izginila - najbrž sta bila utopljena v Seini v obdobju krvave policijske represije nad proalžirskimi zagovorniki v Parizu leta 1961. Georgesova starša sta dečka hotela posvojiti, a se to nikoli ni zgodilo.

O režiserju in filmu

Michael Haneke, eden najuglednejših sodobnih evropskih režiserjev, se je rodil leta 1942 v Münchnu, odrastel pa je v Avstriji, v Wiener Neustadtu. Je sin režiserja Fritza Hanekeja in igralke Beatrix von Degenschild. Študiral je psihologijo, filozofijo in teatrologijo na dunajskem vseučilišču, poklicno pot pa je začel leta 1967 kot dramaturg na Südwestfunk (ARD). Leta 1970 začne delati kot "freelance" režiser na televiziji in v gledališču. Poleg tega, da dela pri različnih filmskih projektih, je Haneke tudi profesor režije na filmski akademiji na Dunaju.

Med njegovimi najbolj znanimi filmi so Učiteljica klavirja (La Pianiste, 2001), Grad (Das Schloß, 1997), Lumiere in druščina (Lumiere et Compagnie, 1996), Neznana koda (Code inconnu: Récit incomplet de divers voyages, 2000) in Bennyjev video (Benny's Video, 1992). Skrito (Caché, 2005), njegov zadnji izdelek, je zelo močan film, ki je požel izjemne pohvale pri najpomembnejših svetovnih kritikih. Film je bil največji zmagovalec 18. podelitve Evropskih filmskih nagrad v Berlinu: odnesel je kar šest nagrad, med njimi tudi tiste za najboljši film, najboljšega režiserja (Michael Haneke) in najboljšega igralca (Daniel Auteuil). Poleg tega je bil Haneke nagrajen kot najboljši režiser na filmskem festivalu u Cannesu leta 2005, triler Skrito pa je bil tudi nominiran za zlato palmo za najboljši film.

Komentarji

19.5. 2006 ob 3:56

Film je totalno beden!

— :p
30.6. 2006 ob 18:00 zvezdica

Film na prvi pogled dolgočasen in brez smisla, se prelevi v pravo Francosko mojstrovino in le to tudi ostane, pa če prav si film ogledate kar nekajkrat. Na žalost pa ljubitelji popcorna ne bodo prišli na svoj račun, kajti skrito nikoli ne prikažejo eksplicitno. Skratka skrito ostane skrito in je namenjeno dovzetnim gledalcem za kasnajše siciranje.

— seba
2.7. 2006 ob 2:31

Ce vam za 2 ure zivljenja ni mar, priporocam da vzamete v roke iglo in se z njo 120 minut pikate v prst. Zaradi tega vsaj ne boste izgubili 3 let zivljenja, za kolikor vas prikrajsa ogled tega izdelka.

— Luka
6.7. 2006 ob 11:28

Seba, kljub temu, da popcorna ne gledam sploh, temveč izključno ne-holivud produkcijo, tega filma očitno nisem dojela (ne jaz, ne drugi moji sogledalci). Pa bi te lepo prosila za eksplicitno razlago skritega, da bomo tudi navadni smrtniki razsvetljeni in nam ne bo žal dveh ur in plačane vstopnice (ne glede na to, kako ljub mi je sicer Daniel Auteuil).

— črna ovca
10.7. 2006 ob 13:46 zvezdica

Odnos med skrivnostnim in skritim je paralelen z odnosom med razodetim in razkritim. Kot je prvi odnos nerazlikovan v filmu Da Vincijeva šifra je drugi nerazlikovan v filmu Skrito. Razodetje in razkrivanje ne dasta enoznačnih odgovorov na 'vsa vprašanja'. Gledalec si jih skuša sam skonstruirati za dnevno rabo. Skrito se le minimalno razkriva kot se skrivnostno le minimalno razodeva, kolikor (ne)verni pač zadevo lahko razumemo. Film Skrito se marsikaterih razmerij dotakne, tako družine kot družbe, tako družinskih članov med seboj vključno z babico kot njihovih odnosov do prijateljev in znancev. Gledalčev vstop v njihov prostor je takšen kot vstop javnosti v privaten prostor, kar pomeni samo do določene meje. Vsaka prekoračitev enega že pomeni umik drugega v molk, bolezen in samomor, kar so posledice nezaupanja in sumnjičavosti zaradi vsiljevanja. Družba tveganja postaja prenevarna, ker vsak lahko kontrolira vsakega že kot skriti videc, zakonska in družinska razmerja pa postajajo nezaupljiva zaradi 'Trojanskega konja' poslane kasete in risbe. V razreševanju konfliktov je nekaj nerazrešljivega, ker potencialni zločinec kot pošiljatelj kasete in risbe ne le da ni razkrit, ampak se celo pokaže, da je glavni igralec (Georges), ki skuša samostojno razrešiti konflikt, udeležen v sporu, konfliktu, ker ga pogojuje npr. s tem, da grozi in obtožuje očeta in sina, da se ne zaupa ženi. Po moji oceni se omenjeni film ne ukvarja toliko z zavedanjem meja izraznih sredstev, ki jih rabi, ampak veliko bolj in predvsem z mejami samoizkazovanja odnosov, ki jih opisuje.

— bogomir
15.7. 2006 ob 9:54

slabfilm

— kata
25.7. 2006 ob 14:58

ka je na tem filmu da je tak zanimiv, hahaah

— brigita
25.5. 2012 ob 1:14

preveč zame

— lubo
14.5. 2014 ob 0:05

.. butast do onemoglosti..tudi brez bednega zaključka je film slab..

— sandi

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.