Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Sivi kamion rdeče barve

komedija
Na sporedu od: 17.3.2005, Kolosej Ljubljana
1h 40min / 100min
Leto: 2004
Država: Srbija, Črna gora
Scenarij: Srđan Koljević
Bosanski daltonistični tat, ki se vozi v ukradenem kamionu, med potjo pobere štoparko - mlado mestno dekle iz Beograda, ki pa je na begu ? Na poti, polni raznih pripetljajev, medsebojnih absurdnih etničnih soočenj in konfliktov, pa se jima zgodi ljubezen... Sivi kamion rdeče barve, nekakšni True Romance v bosanskem slogu, se sprevrže v veliki beg dveh odštekanih mladih ljudi v nori državi, ki je tik pred izbruhom državljanske vojne.

Režiserjeva izjava

Na prvi pogled preprost, zabaven, žanrski "road-movie", v katerem se prepletajo elementi drame, komedije in "odštekane" romance. Po drugi strani, z metaforo daltonističnega tatu, ki je glavni akter filma, v katerem njegova humanistična "filozofija življenja" funkcionira skozi njegov črno-beli svet in se norčuje iz absurdnosti etničnih razlik, ki so vodile v vojno, pa nam film govori z globje ravni. Verjamem, da bi ta film lahko bil univerzalno privlačen, kljub njegovi lokalni "jugo" tematiki in bo ponudil nenavadna in nepretenciozna številna pereča vprašanja, ki so aktualna vsepovsod po svetu, z momenti absurdnega humorja.

Srdjan Koljević

O filmu

Beograd, poletje 1991, razpad Jugoslavije.

Ratko, daltonist, ki je obseden s tovornjaki, pride iz zapora. Spet ukrade tovornjak - le zato, da bi ga odpeljal, in ne ve, da je v skrivnem predelu tovornjaka skrito orožje.

Suzana je noseča in odločena, da dni do abortusa preživi na morju. Na poti štopa in ustavi ji Ratko.

Sta iz dveh različnih svetov, vendar oba enako od realnosti. Zanj je ona prva, s katero se pogovarja, zanjo je on bedak. Vendar pa ju pritisk nevarnosti in absurdnih in bizarnih znakov vojne zbližajo. Čeprav sta "odštekana" sta v resnici edina še "trezna" glede na ljudi, ki jih srečujeta. On jo želi odpeljati v Italijo, ona pa hoče domov. Medtem ko sedi v obmejnem WC-ju in razmišlja ali naj gre domov ali pa pobegne z njim tank JLA ustreli v tovornjak in Ratka, ki naj bi bil v njem. Eksplozija... vendar pa ljubezen dela čudeže! Ratko jo znova poišče v Italiji in zaljubljeni par bo živel srečno s temnopoltim sinkom ker Ratku (daltonistu) barve ne pomenijo nič.

O ustvarjalcih

Srdjan Koljević, režiser in scenarist

Rojen leta 1966 v Sarajevu, diplomiral kot scenarist na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu, kjer sedaj poučuje scenaristiko.

Napisal je in sodeloval kot ko-scenarist pri šestih celovečernih filmih. Vsi so bili domače uspešnice in dobitniki mednarodnih priznanj:

"Kaži zašto me ostavi" (1993, ko-scenarist z režiserjem Olegom Novkovićem); dobitnik domačih in tujih nagrad; predvajan na številnih mednarodnih festivalih (Rotterdam, New York, Boston, Moskva, Mannheim...)

"Ubistvo s predumišljajem", (1996, sodelavec pri scenariju, režija Gorčin Stojanović); prejel številne nagrade, vključno z:

  • Nagrada za najboljši scenarij, Festival filmskog scenarija, Vrnjačka banja, 1996
  • Nagrada za najboljši scenarij; Jugoslovanska filmska akademija, 1996
  • Grand Prix Alpe Adria Cinema, (Trst, Italija)
  • Grand Prix Sochi International Film Festival (Rusija)
  • Številne nagrade občinstva in FIPRESCI nagrade...
  • Premierno prikazan v programu Panorama na Berlinskem Filmskem Festivalu, 1996

"Stršljen" (1998, ko- scenarist z Z. Popović, režija Gorčin Stojanović); prikazan na številnih mednarodnih festivalih; dosegel svetovno TV distribucijo; nagrajen na National Film Script Festivalu.

"Nebeška vaba" (2000, ko-scenarist z Djordje Milosavljevićem, režija Ljubiša Samardžić);

  • Premierno prikazan v tekmovalnem programu na Berlinskem Filmskem Festivalu;
  • Mednarodne nagrade: na Festivalu v Montpellierju, ( nagrada občinstva) in Palm Springsu (nagrada občinstva);
  • Nagrada za najboljši scenarij na National Screenplay Festivalu.
  • Film je bil izbran od Jugoslovanske Filmske Akademije kot nacionalni predstavnik za nominacijo za tujejezičnega oskarja.

"Normalni ljudi" (2001, ko-scenarist z režiserjem Oleg Novkovićem); film je nastal v ko-produkciji z Komuno (Srbija), ORB (nemška TV postaja) in Pandoro (Nemčija);

  • Nagrajen na National Film Script Festival, Vrnjačka Banja
  • Prikazan na številnih mednarodnih festivalih (Mannheim, Moskva...).

"Nataša" (2001, režija Ljubiša Samardžić); film je bil nagrajen na številnih domačih in tujih festivalih (Black Sea Grand Prix, Puljski Filmski Festival).

"Sivi kamion rdeče barve" (2004) je njegov režiserski prvenec. Film je prejel že več nagrad:

  • Hessen Film Award 2004 - Najboljši celovečerni film
  • Nagrada občinstva (Cinema Mediteraneen - Montpellier Film Festival 2004)
  • Nagrada občinstva (Mannheim Heidelberg International Film Festival 2004)
  • Special Mention of the Festival Jury (Mannheim Heidelberg International Film Festival 2004)
  • Recommendation of the Jury of Cinema Owners (Mannheim Heidelberg International Film Festival 2004).

Srdjan Koljević je že od svojega prvega scenarističnega debija leta 1993 eden izmed najbolj uglednih scenaristov v Jugoslaviji.

Goran Volarević, direktor fotografije

Rojen leta 1967 v Beogradu, Srbija (takrat Jugoslavija). Direktor fotografije in snemalec, diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu.
Posnel vrsto dokumentarnih filmov med njimi sta najbolj znana Beograjski dnevnik - Jasminina vojna (r. Dinko Tucaković, 1999) in igrano - dokumentarni The Rubber Soul Project (r. D. Tucaković, 2004). Sivi kamion rdeče barve (2004) je njegov celovečerni prvenec.

Marko Glušac, montažer

Rojen v Srbiji (takrat Jugoslavija). Filmski in TV montažer, diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu.
Montiral več kot 20 celovečernih filmov in TV nadaljevank, med njimi Nebeška vaba (r. L. Samardžić, 1999), Normalni ljudje (r. O. Novković, 2001), Munje! (r. R. Andrić, 2001), Nataša (r. L. Samardžić, 2001), Boomerang (r. Laza Ristovski, 2001), Zvenenje v glavi (r. Andrej Košak, 2002), Kordon (r. Goran Marković, 2002), Ledina (r. L. Samadžić, 2003), Profesionalac (r. Dušan Kovačević, 2003), Ko odrastem bom kenguru (r. R. Andrić, 2004), Sivi kamion rdeče barve (2004), Mi nismo angeli 2 (v post-produkciji, r. S. Dragojević, 2005).

Ognjen Popić, oblikovalec zvoka

Tonski oblikovalec, snemalec, asistent, montažer zvoka... Sodeloval pri naslednjih celovečernih filmih: Absolutnih 100 (r. S. Golubović, 2001), Opet pakujemo majmune (r. Marija Perović, 2004), Jesen stiže, dunjo moja (r. L. Samardžić, 2004), Dihaj globoko (r. Dragan Marinković, 2004), Sivi kamion rdeče barve (2004), Pogled z Eifflovega stolpa (r. Nikola Vukčević, 2004).

Nevena Ristić, scenografinja

Rojena v Srbiji (takrat Jugoslavija).
Scenografija za celovečerni film Sivi kamion rdeče barve (2004) je njeno samostojno debitantsko scenografsko delo.

Nebojša Lipanović, kostumograf

Rojen v Srbiji (takrat Jugoslavija).
Kostumograf pri številnih celovečernih filmih in teelvizijskih nadaljevankah, med njimi: Gluhi smodnik (r. Bata Čengić, 1990), Podzemlje (r. E. Kusturica, 1995), Črna mačka, beli maček (r. E. Kusturica, 1998), Normalni ljudje (r. O. Novković, 2001), Boomerang (r. L. Ristovski, 2001), Sivi kamion rdeče barve (2004).

Sandra Ivatović, kreatorka maske

Rojena leta 1968 v Beogradu, Srbija (takrat Jugoslavija). Kreatorka maske in maskerka pri številnih filmih, med njimi so Normalni ljudje (r. Oleg Novković, 2001), Munje! (r. R. Andrić, 2001), Prah (r. Milčo Mančevski, 2001), Boomerang (r. Lazar Ristovski, 2001), Sivi kamion rdeče barve (2004), Bal-Can-Can (r. Darko Mitrevski, 2005, v postprodukciji)

Igralci

Srdjan Todorović (Ratko)

Rojen leta 1965 v Beogradu, Srbija (takrat Jugoslavija). Je eden izmed vodilnih igralcev in največjih igralskih zvezd svoje generacije v srbski kinematografiji.
Igral je v več kot dvajsetih celovečernih filmih, med katerimi so: Podzemlje (režija Emir Kusturica, 1995), Črna mačka, beli maček (režija E. Kusturica, 1998), Jagoda v supermarketu (režija Goran Milić, 2003), Absolutnih 100 (režija Srdan Golubović, 2001), Vojna v živo (režija Darko Bajić, 2000), Mi nismo angeli (režija Srdjan Dragojević, 1992), Kako je propadel rock'n'roll (režija Goran Gajić, Zoran Pezo and Vladimir Slavica, 1989), Déjà vu (režija Goran Marković, 1987) in Sivi kamion rdeče barve (2004).
Je tudi glasbenik, bobnar, ki je nastopal z več najbolj znanimi jugoslovanskimi rock skupinami iz osemdesetih.

Aleksandra Balmazović (Suzana)

Rojena leta 1978 v Celju. Diplomirana igralka, diplomirala na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu.
Igrala v številnih gledaliških predstavah v Sloveniji, na Hrvaškem, v Beogradu in Sarajevu.
Odigrala glavne ali velike vloge v celovečernih filmih Zadnja večerja (r. Vojko Anzeljc, 2001), Amir (r. Miha Čelar, 2002), Rezervni deli (r. Damjan Kozole, 2003) in Sivi kamion rdeče barve (r. Srđan Koljević, 2004).
Leta 2005 je bila izbrana za slovensko Shooting Star, iniciativo organizacije European Film Promotion, ki promovira nove evropske igralske talente.

Boris Milivojević (Grbavi)

Rojen leta 1971 v Beogradu, Srbija (takrat Jugoslavija). Igralec in glasbenik, diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu.
Igral je v naslednjih filmih: Lepe vasi lepo gorijo (r. Srdjan Dragojević, 1996), Do kosti (r. Boban Skerlić, 1998), Nebeška vaba (r. Ljubiša Samardžić, 1999), Dežela resnice, ljubezni in svobode (r. Milutin Petrović, 2000), Munje! (r. Raša Andrić, 2001), Nataša (r. L. Samardžić, 2001), Crni Gruja (r. Igor Stoimenov, 2003, TV serija), Ko odrastem bom kenguru (r. R. Andrić, 2004), Jesen stiže dunjo moja (r. L. Samardžić, 2004), Sivi kamion rdeče barve (2004), Balkanska ruleta (r. Nedeljko Despotović, 2005, v produkciji).

Milorad Mandić (Kokara)

Rojen leta 1961 v Beogradu, Srbija (takrat Jugoslavija). Gledališki, filmski in TV igralec, diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu. Tudi voditelj popularnih televizijskih oddaj za otroke, najprej na RTS od leta 1995 pa na Pink TV.
Igral je v naslednjih filmih in TV naaljevankah (izbor): Lepe vasi lepo gorijo (r. Srdjan Dragojević, 1996), Déjà vu (režija Goran Marković, 1987), Rane (r. S. Dragojević, 1998), Kolesa (r. Đ. Milosavljević, 1999), Vojna v živo (r. D. Bajić, 2000), Absolutnih 100 (r. S. Golubović, 2001), Mali svet (r. D. Radović, 2003), Jesen stiže dunjo moja (r. L. Samardžić, 2004), Sivi kamion rdeče barve (2004).

Bogdan Diklić (Pop)

Rojen leta 1953 v Bjelovarju, Hrvaška (takrat Jugoslavija). Diplomirani igralec, diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu.
Eden najpomembnejših srbskih igralcev, ki je odigral več kot 100 vlog v celovečernih filmih in televizijskih serijah. Med njimi so najbolj znane vloge: Grlom u jagode / Na vrat na nos (r. Srdjan Karanović, 1975, TV serija), Nacionalni razred (r. Goran Marković, 1979), Bife Titanic (r. Emir Kusturica, 1979, TV film), Slivov sok (r. Branko Baletić, 1981), Maratonci tečejo častni krog (r. Slobodan Šijan, 1982), V žrelu življenja (r. Rajko Grlić, 1984), O pokojniku vse najlepše (r. Predrag Antonijević, 1984), Za srečo so potrebni trije (r. R. Grlić, 1985), Tudi to bo mimo (r. Nenad Dizdarević, 1985), Ljubezni Blanke Kolak (r. Boris Jurjaševič, 1987), V imenu ljudstva (r. Živko Nikolić, 1987), Čavka (r. Miloš Radivojević, 1988), Zbirni center (r. G. Marković, 1989), Tito in jaz (r. G. Marković, 1992), Sod smodnika (r. Goran Paskaljević, 1998), Bela obleka (r. Lazar Ristovski, 1999), Kolesa (r. Djordje Milosavljević, 1999), Absolutnih 100 (r. Srdan Golubovič, 2001), Zvenenje v glavi (r. Andrej Košak, 2002), Gori vatra (r. Pjer Žalica, 2003), Mali svet (r. Miloš Radović, 2003), Sivi kamion rdeče barve (2004).

Dragan Bjelogrlić (Švabo)

Rojen leta 1963 v Opovu, Srbija (takrat Jugoslavija). Je eden izmed najpriljubljenejših igralcev svoje generacije v srbski kinematografiji. Diplomirani igralec, diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu, tudi producent in lastnik produkcijskega podjetja Cobra film.
Igral v skoraj 30 celovečernih filmih in več kot 10 televizijskih serijah, med njimi so najbolj znani Boško Buha (r. Branko Bauer, 1978, film in TV serija), Ples na vodi (r. Jovan Aćin, 1983), Boljše življenje (r. Aleksandar Djordjević, Mihailo Vukobratović in ostali, 1987 - 1990, TV serija), Brata po materi (r. Zdravko Šotra, 1988), Črni bombarder (r. Darko Bajić, 1992), Poln mesec nad Beogradom (r. Dragan Kresoja, 1993), Lepe vasi lepo gorijo (r. S. Dragojević, 1996), Balkanska pravila (r. D. Bajić, 1997), Rane (r. S. Dragojević, 1998), Nebeška vaba (r. L. Samardžić, 1999), Rat uživo (r. D. Bajić, 2000, tudi producent), Nataša (r. L. Samardžić, 2001), Ledina (r. L. Samardžić, 2003), Kajmak in marmelada (r. Branko Djurić, 2003), Mali svet (r. M. Radović, 2004, samo producent) in Sivi kamion rdeče barve (2004).

Dubravko Jovanović (Kundak)

Rojen leta 1961 v Beogradu, Srbija (takrat Jugoslavija). Gledališki, filmski in TV igralec, diplomiral na Akademiji dramskih umetnosti v Beogradu. Profesor igre na Umetniški univerzi "Bratje Karić" v Beogradu.
Filmi in TV: Sivi dom (r. D. Bajić, 1985, TV serija), Na poti v Katango (r. Živojin Pavlović, 1987), Hiša ob progi (r. Žarko Dragojević, 1988), Hamburg Altona (omnibus, r. Vedran Mihletić, Mladen Mitrović in Dragutin Krencer, 1989), Selitve (r. Aleksander Petrović, 1989), Lepe vasi lepo gorijo (r. S. Dragojević, 1996), Nož (r. Miroslav Lekić, 1999), Sivi kamion rdeče barve (2004).

Produkcija

Komuna (Srbija in Črna gora), filmska produkcijska hiša

Komuna je filmska, glasbena in založniška produkcijska družba. Komuna je ena vodilnih filmskih produkcijskih hiš v Srbiji, zagotovo pa najuspešnejša na mednarodni ravni.
Pod vodstvom direktorja in producenta Makse Ćatovića je Komuna je ko-producirala film "Underground" (1995) Emirja Kusturice, dobitnika zlate palme na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu leta 1995. Komuna je bila prav tako ko-producent naslednjega Kusturičinega filma "Črna mačka beli maček" (1998), nagrajenega s srebrnim levom na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah leta 1998.
Komuna je tudi (ko)-producent filmov "The Savior" (r. Predrag Antonijević, 1998) v sodelovanju z Oliver Stone Production), "Lajanje v zvezde" (r. Zdravko Šotra, 1999), "Normalni ljudje" (r. Oleg Novković, 2002), koprodukcija s Pandora Filmom in nemško TV postajo ORB, "Država mrtvih" (2002) pokojnega Živojina Pavlovića, ki ga je dokončal Dinko Tucaković, ter nagrajevanega kratkega filma Miloša Radovića "Moja domovina", ki je prejel več kot 40 nagrad na mednarodnih filmskih festivalih.
"Sivi kamion rdeče barve" (2004) je sedmi celovečerni film, ki ga je (ko)-producirala Komuna.

Danijel Hočevar, producent, (produkcijska hiša Emotionfilm)

Danijel Hočevar, rojen leta 1965 v Ljubljani, Slovenija, takrat še del Jugoslavije.
Leta 1986 z Damjanom Kozoletom, režiserjem in scenaristom ustanovita Emotionfilm, prvo neodvisno produkcijsko podjetje v Sloveniji in eno prvih v nekdanji Jugoslaviji.
Doslej je Emotionfilm produciral 21 celovečernih filmov (18 igranih in 3 dokumentarne) ter več kot 20 kratkih filmov.
Kot producent ali koproducent je Emotionfilm podpisan pod naslednjimi filmi:

2004 - "Ruševine", režija Janez Burger,
Slovenski celovečerni film,
Premierno bo prikazan na Mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu 2005.
Premiera v slovenskih kinematografih bo 25. februarja 2005.
http://www.emotionfilm.si/rusevine

2004 - "Sivi kamion rdeče barve" ("Red Colored Grey Truck"), režija Srdjan Koljević
srbsko-slovensko nemški celovečerni film,
Nagrada občinstva na mednarodnem filmskem festivalu v Mannheimu - Heidelbergu 2004
Nagrada občinstva na Festivalu mediteranskega filma, Montpellier 2004
http://www.emotionfilm.si/sivikamion

2004 - "Predmestje", režija Vinko Möderndorfer
Slovenski celovečerni film, (eden od koproducentov)
Tekmovalni program Mednarodnega filmskega festivala v Montrealu, 2004
Beneški dnevi, sekcija MFF v Benetkah, 2004
http://www.predmestje.org

2004 - "Kako sem ubil svetnika'' ("How I Killed A Saint"), režija Teona Strugar Mitevska,
Makedonsko-slovensko-francoski film
Tekmovalni program (sekcija Tiger), Rotterdam FF, 2004
Grand Prix na Crossing Europe FF 2004 v Linzu, Avstrija
http://www.sistersandbrothermitevskiproduction.com

2004 - "Desperado Tonic", režija Boris Petković, Varja Močnik, Hanna A. W. Slak in Zoran Živulović
Slovenski celovečerni film
Posnet, premiera v slovenskih kinematografih marca 2005
http://www.emotionfilm.si/desperado (v pripravi)

2003 - "Pod njenim oknom" ("Beneath Her Window") režija Metod Pevec,
Slovenski celovečerni film
Uradna selekcija, spremljevalni program, FF Karlovy Vary 2004
Prikazan v kinematografih v Švici in na Nizozemskem
http://www.emotionfilm.si/pno

2003 - "Rezervni deli" ("Spare Parts") režija Damjan Kozole,
Slovenski celovečerni film
Tekmovalni programa MFF v Berlinu 2003,
10 nagrad in več kot 50 festivalskih predvajanj,
V kinematografski distribuciji v 16-ih evropskih državah
http://www.emotionfilm.si/rd

2001 - "Kruh in mleko" ("Bread and Milk") režija Jan Cvitkovič
Slovenski celovečerni film
Premierno prikazan na Beneškem FF 2001,
Nagrada "Lev prihodnosti - za najboljši filmski prvenec", MFF Benetke, 2001
10 nagrad in več kot 50 festivalskih predvajanj,
http://www.emotionfilm.si/kruh

2000 - "Samotarji'' ("Loners") režija David Ondriček
Češko-slovenski celovečerni film
Premierno prikazan na FF v Torontu, 2000
Posebna nagrada žirije in nagrada filmskih kritikov "Fipresci" na FF v Mannheimu - Heidelbergu in nagrada občinstva na MFF v Thessalonikih, Grčija; predvajan na več kot 30-ih mednarodnih festivalih
Najbolj gledan film na Češkem, več kot 600.000 prodanih vstopnic
http://www.samotari.cz

2000 - "Porno Film" (2000) režija Damjan Kozole,
Slovenski celovečerni film
Prikazan na MFF Karlovy Vary 2000
10 nagrad in več kot 50 festivalskih predvajanj
Uspešnica v slovenskih kinematografih, več kot 60.000 gledalcev
http://www.emotionfilm.si/pornofilm

1999 - "V leru'' ("Idle Running") (1999) režija Janez Burger.
Slovenski celovečerni film
Prikazan v tekmovalnem programu MFF Karlovy Vary 1999
20 nagrad in več kot 50 festivalskih predvajanj
Uspešnica v slovenskih kinematografih, več kot 60.000 gledalcev

Trenutno ima Emotionfilm v produkciji 1 celovečerni film za televizijo, tri filme v končni fazi obdelave, trije filmski projekti pa so v pripravi, snemanja so predvidena v l. 2005/06.
V nastajanju je tudi več scenarijev.
Danijel Hočevar, producent Emotionfilma je bil leta 2001 po mnenju časopisa Variety med "desetimi najobetavnejšimi producenti" je tudi član Evropske filmske akademije.

Thoke Moebius Filmcompany (Nemčija), filmska produkcijska hiša

Thoke Moebius Filmcompany je filmska produkcijska hiša iz Berlina in Frankfurta, ki sta jo leta 2003 ustanovila Christoph Thoke in Axel Moebius. Usmeritev firme je produciranje oz. koproduciranje celovečernih filmov za nemško in mednarodno tržišče.
V prvem letu delovanja, je Thoke Moebius Filmcompany ko-producirala naslednje celovečerne filme:

  • "Twenty-nine Palms", režiserja Bruna Dumonta, premierno prikazan v Tekmovalnem programu Venezia 60, mednarodnega filmskega festivala v Benetkah 2003
  • "La Danse du Vent", režiserja Taieba Louhichisa, premierno prikazan v Tekmovalnem programu mednarodnega filmskega festivala v Kairu 2003
  • "Suske en Wiske - The Dark Diamant" režiserja Rudi van den Bossha, in
  • "Red Colored Grey Truck" Srdjana Koljevića.

Trenutno so v produkciji naslednji filmi:

  • "Gardien de Bouffles" (r. Minh Nguyen Vo)
  • "Tropical Malady" (r. Apichatpong Weerasethakul) in
  • "Love" režiserja Vladana Nikolića.

Thoke Moebius Filmcompany je član European Producer's Cluba.

Komentarji

19.3. 2005 ob 20:35

Ljudi film je bomba ... Prva liga ... !!!

— Hajvan
20.3. 2005 ob 10:21 zvezdica

Še en zares dober film iz bivše juge. Dobra, nevsiljena, občasno malce nenavadna komedija, ki mislim, da bo všeč tako resnim gledalcem, kot tudi tistim, ki si samo rabijo za slabi dve urici dati ''možgane na off''. Popolnoma nov pristop h komediji, nove fore, dobra igralska zasedba... Priporočam ogled.

— Jeebs
21.3. 2005 ob 12:07

Tisti, ki ste si film ogledali me zanima kako si razlagate konce. Je ta imaginaren v smislu, da se dogaja v onostranstvu ali "realen" v smislu hollywoodskega happy enda?

— xmovc
25.3. 2005 ob 13:39 zvezdica

Mislim da je to še en odličen srbski film (njihova kinematografija v bstvu pooseblja ex-yu film)! Čestitam!

— Slavko
31.3. 2005 ob 14:42

Za pogledat je, ampak malo prežvečeno.

— mojca
6.4. 2005 ob 17:57 zvezdica

neobremenjena, lahkotna, zabavna komedija, v kateri ne manjka dobrega jugo humorja, vsekakor je film vreden ogleda že zaradi glavnega igralca, daltonista rastka, ki je res odličen, medtem ko mi pa vse do danes še ni jaso zakaj hudiča vsi tako hvalijo igro aleksandre balzamovič - ne samo da nima pojma o igri, s svojim posiljenim pretiravanjem še poslabša že tako očitno dejstvo, da ni bila ravno rojena za ta poklic :-(

— Lenča
7.4. 2005 ob 0:26 zvezdica

Romeo in Julia z napako. Izjemno simpatična, tekoča, dinamična in ravno prav zabavna ljubezenska zgodba iz bivše Jugoslavije, iz leta 1991, iz časa, ko je šlo vse k vragu. Tudi država, ki je ni več, tudi prijateljstva, ki jih je uničila državljanska vojna. In na cesti, v svojem novem, ukradenem Mercedes Benz tovornjaku, je Ratko (Srđan Todorović), bivši arestant, Bosanec in daltonist, ki ga rajcajo samo tovornjaki. Ki vedno znova ukrade nov tovornjak, pristane v zaporu in vajo ponavlja do onemoglosti. Tip v tovornjaku živi, ga voha, občuduje in ljubi. Kot žensko, le da seks zamenja s pritiskanjem na gas. In potem ga zmoti Suzana (Celjanka Aleksandra Balmazović, ki zna infantilno marginalne lahkoživke igrati bolje kot Juliette Lewis in Winona Ryder), uporniška Srbkinja in priložnostna pevka ter slikarka, ki hoče na morje. Ki hoče iz Beograda. Ki hoče na prosto. Drugam. Tja, kjer ni skrbi. Tja, kjer se bo lahko odklopila do konca. Tja, kamor je beograjska klima ne spusti. Ratko in Suzana, hudo različna in hudo enaka. Oba sila preprosta in zasanjana. Z željo živeti v svojem svetu. On s tovornjakom, ona ob morju. Hollywood ju ne zanima, na Disneyland se požvižgata. Črno in belo. Tudi takrat, ko skupaj pokadita džoint in si privoščita romantičen seks. In Ratko vendarle ugotovi, da je ženska boljša od tovornjaka. Pa četudi je malo pred tem seksala s črncem. Njemu je vseeno. Barve ga ne zanimajo. Zanima ga srce. Tako kot režiserja Srđana Koljevića, ki obvlada karakterizacijo. Ki ima dušo. Ki ve, kako se posname filma za gledalca. Film, kjer Slovenka igra Srbkinjo, slovenski jezik pa se sliši samo med vojaki, ki se strahopetno umaknejo tanku Jugo armije. Pač film, kjer ni prostora za Slovence. In film, ki nam pove, da vojno lahko premaga le ljubezen. Pa nenavadna, marveč posebna in čudežna. Taka, kot jo imata Ratko in Suzana, Romeo in Julia z napako.

— iztok gartner
9.4. 2005 ob 16:08

a mi lohk en pove a naj ga grem gledat a ne!a je dobr?...

— prosm
24.4. 2005 ob 12:57

mislm ful hud film. Zelo priporočen ogled

— Kr pejt ga gledat neznanec
3.2. 2011 ob 16:45

men je ta film ful hud in zabaven tisti ki govorijo da je aleksandra balmazovič bedna in da ni rojena za ta poklic se debelo motijo ful smešen

Men je zlo ampak zloooo cccculllllllllllllllllllllllllll

— amela

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.