Kolosej
Film distribucije Ljubljanski kinematografi

Siriana

triler
Vse je povezano.
Na sporedu od: 23.2.2006, Kolosej Ljubljana
2h 6min / 126min
Leto: 2005
Država: ZDA
Scenarij: Stephen Gaghan
Režija: Stephen Gaghan
Robert Baer (George Clooney) je z 21 leti delovnih izkušenj eden od veteranov ameriške obveščevalne službe CIA, vso svojo energijo pa posveča zatiranju svetovnega terorizma. Ob naraščajočem nasilju Robert nemočno opazuje manjšanje sredstev, vmešavanje politike in zanemarjanje opozorilnih signalov, vse do trenutka, ko stvar tudi za Roberta postane osebna. V niti zgodbe sta vpeta tudi svetovalec za energetiko (Matt Damon) in njegova žena (Amanda Peet), ki se jima spričo grozljive tragedije življenje obrne na glavo.

Film se odvija v Zalivski državi, bogati z nafto, v kateri želi mladi in karizmatični princ Nasir (Alexander Siddig) uvesti reforme. Nasir, ki naj bi kmalu na prestolu zamenjal očeta, je dodelil pravice za vrtanje - ki jih je do zdaj imel Connex, teksaški gigant - boljšemu ponudniku, in sicer Kitajcem. To je bil hud udarec za Connex in ameriške interese v regiji. Killen, manjša teksaška naftna družba, ki je v lasti Jimmyja Popa (Chris Cooper), je dobila pravice za naftna polja v Kazahstanu, po katerih so vsi stegovali roke. Zaradi tega Killen postane zelo zanimiv za Connex, ki zdaj potrebuje nova polja, da bi lahko nadaljeval s svojo proizvodnjo. Ko se omenjeni družbi združita, ju pod drobnogled vzame pravosodno ministrstvo, zato pokličejo Sloan Whiting, washingtonsko odvetniško firmo, da bi preiskala postopek združitve.

Bob Barnes (George Clooney) je veteran CIE, ki se bliža koncu svoje dolge in častitljive kariere, njegov sin (Max Minghella) se odpravlja na kolidž, sam pa se lahko nadeja, da bo preostanek svojih službenih dni preživel v udobni pisarni. Od nekdaj je bil predan svoji službi, zato je tudi brezpogojno verjel, da je njegovo delo v korist vladi. Pri njegovi zadnji nalogi, ko mora umoriti prekupčevalca z orožjem iz Teherana, pade raketa Stinger v roke skrivnostnega modrookega Egipčana. Ko se vrne v Washington, mu obljubijo boljše delovno mesto, če opravi še zadnjo nalogo - umori princa Nasirja. Toda ko zataji agent, s katerim je vzpostavil zvezo, in se poskus atentata izjalovi, mu CIA obrne hrbet in ga izda. Tako začne raziskovati, kaj se je pravzaprav zgodilo, in kaj kmalu odkrije, da so mu ves čas lagali.

Bennett Holiday (Jeffrey Wright) je ambiciozni washingtonski odvetnik pri firmi Sloan Whiting. Zaupajo mu težko nalogo, da nadzira združitev Connexa in Killena. Pravosodnemu ministrstvu mora posredovati dovolj dokazov proti Killenu zaradi sumljivih poslov v Kazahstanu, obenem pa to ne sme ogroziti združitve. V interesu družbe in države je, da pride do nje.

Energetski analitik Bryan Woodman (Matt Damon), vzhajajoča zvezda pri družbi, ki trguje z energijo, živi v Ženevi z ženo Julie (Amanda Peet) in sinovoma. Ko se udeležijo zabave, ki jo priredi družina princa Nasirja, pride do tragične nesreče - umre Bryanov sin. Nasir se skuša oddolžiti, zato ponudi Bryanu, da bi mu pomagal pri uresničitvi njegovih idej o reformah - priložnost, ki jo Bryan sprejme z odprtimi rokami, njegova žalujoča žena pa ne.

Dean Whiting (Christopher Plummer), Bennettov šef, glavni pri Sloan Whiting in eden najbolj vplivnih mož v Washingtonu, skuša narediti vse, da bi razveljavil Nasirjevo kupčijo s Kitajci. Ve, da je Nasirjev brat, princ Meshal (Akbar Kurtha), bolj naklonjen Ameriki, zato pritisne na ostarelega emirja, naj izbere raje mlajšega sina za svojega naslednika.

Na drugi strani tehtnice v Nasirjevi državi so sezonski delavci, ki garajo na njihovih poljih. Politika kraljeve družine in naftna industrija neposredno in drastično vplivata na njihova življenja. Connexova delavca Saleema Ahmeda Kahna (Shahid Ahmed) in njegovega sina Wasima (Mazhar Munir) so pravkar odpustili, ker so jih prevzeli Kitajci, zato njuna prihodnost postane skrajno negotova - obupano iščeta novo delo, saj se njuna delovna vizuma iztekata. Saleem sanja, da se bo nekega dne spet vrnil v rodni Pakistan, njegov sin pa upa na boljše življenje, vendar hitro postane razočaran in jezen na način, kako ravnajo z njima v Zalivu. Wasim in njegov prijatelj Farooq (Sonnell Dadral) najdeta uteho v lokalni šoli, kjer se ne obnašajo do njiju kot do zadnjih izmečkov. V šoli ju pod svoje okrilje vzame karizmatični in nevarni moški - modrooki Egipčan, ki ima izginulo raketo Stinger.

Igralci

George Clooney (Bob Barnes)

Videli smo ga lahko v svojem uspešnem režiserskem prvencu Izpovedi nevarnega uma ter Solarisu in Ocean's 11 (in v nadaljevanju), pod režisersko taktirko Stevena Soderbergha. Prvič sta sodelovala pri Daleč od oči, filmski priredbi knjižne uspešnice Elmora Leonarda. S Soderberghom sta tudi družabnika v produkcijski hiši Section Eight, ki je posnela srhljivko Insomnia in črno komedijo Dobrodošli v Colinwood.

Gledalci se ga spomnijo tudi po uspešnici Vihar vseh viharjev Wolfganga Petersona in Kdo je tu nor bratov Coen. Za vlogo v slednjem je bil leta 2000 nagrajen z zlatim globusom za najboljšega igralca v muzikalu ali komediji. Med drugim je igral v Treh kraljih, Mirovniku, Batmanu in Robinu, Tistega čudovitega dne, Od mraka do zore. Trenutno ga lahko vidimo v filmu Lahko noč in srečno (tudi režiser).

Clooney se ukvarja tudi s televizijskimi projekti. Bil je izvršni producent in igralec v seriji Fail Safe, ki je bila leta 2000 nominirana za zlati globus v kategoriji najboljše mini serije ali televizijskega filma. Televizijsko občinstvo, predvsem ženski del, ga pozna po vlogi dr. Douglasa Rossa v nadaljevanki Urgenca.

Matt Damon (Bryan Woodman)

Je eden najbolj iskanih mladih hollywoodskih talentov. Njegov naslednji film ima naslov The Departed Martina Scorseseja, v katerem bo združil moči z Leonardom DiCaprijem in Jackom Nicholsonom. Jeseni prihaja v kina Dobri pastir (The Good Shepherd), kjer je njegov soigralec Robert De Niro.

Svetu filma se je predstavil z igro in scenarijem (skupaj z Benom Affleckom) za dramo Dobri Will Hunting in za svoje pisanje prejel oskarja. Zelo priljubljeni so njegovi liki v akcijskih uspešnicah o skrivnostnem Jasonu Bourneu, pred kratkim pa je blestel v vsezvezdniški zasedbi tatinske komedije Oceanovih dvanajst Stephena Soderbergha. Poznamo ga tudi po vlogah v drami Legenda o Baggerju Vanceu, Dogmi (spet z Affleckom), Nadarjenem gospodu Ripleyju Anthonyja Minghelle in številnih drugih.

Jeffrey Wright (Bennett Holiday)

Za vlogo v Agnes in America dobil nagrado Tony. Igra dominikanskega preprodajalca mamil Peoplesa Hernandeza. Svojo vlogo je izpopolnil med dominikanskim prebivalstvom v New Yorku in se brezhibno naučil dominikanskega naglasa.

Pred kratkim smo ga lahko videli v filmu Jima Jarmuscha Strti cvetovi, v Mandžurskem kandidatu, v filmu Ali pa je igral fotografa. Pred kratkim je zaključil s snemanjem Lady in The Water, novega filma M. Nighta Shyamalana. Trenutno snema film The Visiting.

Chris Cooper (Jimmy Pope)

Za vlogo v nenavadni drami Prilagajanje je prejel oskarja. Chris Cooper je v vseh pogledih zgleden primer igralca, ki ga spoštljivo imenujejo "kameleon". Izjemen je bil v Lepoti po ameriško Sama Mendesa, videli smo ga tudi v Bournovi identiteti po romanu Roberta Ludluma. Med njegove najopaznejše vloge sodijo še tista v Samotni zvezdi Johna Saylesa, October Sky, ki je leta 1999 požela priznanja na filmskem festivalu v Benetkah in Deauvillu, Čas za ubijanje, Fantovo življenje in druge. Na televiziji se je posvetil predvsem nanizanki Lonesome Dove in Return To Lonesome Dove.

Trenutno ga lahko vidimo v Marincu Sama Mendesa, v kratkem pa ga bomo imeli priložnost gledati tudi v filmu Capote.

William Hurt (Stan Goff)

Svojo kariero je začel na odrskih deskah, nastopil je v več kot 50-ih predstavah, med drugimi tudi v Henry V, 5th of July, Hamlet, Richard II, Hurlyburly (prejel je nominacijo za nagrado tony), My Life (dobil nagrado obie za najboljšo moško vlogo), A Midsummer Night's dream in Good.

Hurt je nastopil tudi v prestižnem televizijskem filmu The Flamingo Rising, ki je nastal po romanu Larryja Bakerja, v režiji Marthe Coolidge.

V letu 2000 je Hurt pokazal vse svoje igralsko znanje v uspešnici Sunshine, režiserja Istvana Szaba; zatem pa nastopil še v dveh filmih The Simian Line in Dune.

Kot igralec je debitiral leta 1980 v filmu Altered States. Za igro v Broadcast News in Children of a Lesser God je bil nominiran za oskarja, ki ga je kot najboljši moški igralec prejel za film Kiss of a Spider Woman (hkrati je za to vlogo prejel tudi nagrado BAFTA in nagrado za najboljšo moško vlogo na festivalu v Cannesu).

Igral je v filmih Body Heat, The Big Chill, Eyewitness, Gorky Park, Alice, I Love You to Death, The Accidental Tourist, The Doctor, The Plague, Trial by Jury, Second Best, Dim, Confidences ŕ un Inconnu, Jane Eyre, Michael, Mesto teme, The Proposition, The Big Brass Ring, One True Thing, A.I., Vas ob gozdu. Pred kratkim smo ga lahko gledali v trilerju Senca preteklosti.

Leta 1988 je Hurt kot prvi prejel nagrado Spencerja Tracyja, ki jo podeljuje U.C.L.A.

Izza kamere

Stephen Gaghan (režiser / scenarist)

Je napisal scenarij za film Rules of Engagement, ki ga je režiral William Friedkin in v katerem sta nastopila Tommy Lee Jones in Samuel L. Jackson.

Za televizijo je napisal: "The Practise", "American Gothic" in "NYPD Blue", za katerega je leta 1997 prejel nagrado emmy za najboljši dramski scenarij.

V "The Iowa Review" objavlja kratke zgodbe. Scenarij je napisal za film Abandon, ki ga je za Paramount Pictures leta 2002 posnel režiser Edward Zwicv.

Njegov scenarij za Siriano je nastal na podlagi spominov z naslovom See No Evil Roberta Baerja, nekdanjega agenta ameriške Centralne obveščevalne agencije, za katero je na Bližnjem vzhodu delal od leta 1976 do 1997.

Steven Soderbergh (izvršni producent)

Rojen je v Georgiji, odraščal pa je v Baton Rougeu, Luisiana. Kot trinajstletnik je začel svojo kariero s snemanjem kratkometražnih filmov. Po srednji šoli je odpotoval v Los Angeles. Tu je bil svobodni montažer, potem pa se je vrnil v Baton Rouge in nadaljeval s snemanjem filmov in pisanjem scenarijev.

Potem ko je posnel kratki dokumentarec o glasbeni skupini Yes, so mu ponudili režijo dolgometražnega dokumentarca o njih. Rezultat je film 9012LIVE, ki je bil leta 1986 nominiran za nagrado grammy kot najboljši dolgometražni glasbeni video.

Soderbergh je dve leti pisal naročeni scenarij za film, ki ga je kasneje tudi režiral in ki je postal njegov prvenec. Film Seks, laži in video trakovi je bil posnet v Baton Rougeu s Jamesom Spaderom, Andie MacDowell, Petrom Gallagherom in Lauro San Giacomo v glavnih vlogah. Svetovno premiero je film doživel na festivalu v Sundanceu, štiri mesece kasneje pa je že osvojil zlato palmo na festivalu v Cannesu.

Njegov naslednji film Kafka (1991) je črno-beli triler, ki se dogaja v Pragi, po prvi svetovni vojni. Je kombinacija življenjepisa Franza Kafke in pisem z njegovimi razmišljanji. V filmu je naslovno vlogo odigral Jeremy Irons.

Spomini A. E. Hotchnerja so temelj naslednjega Soderberghovega filma King of the Hill (1993), v katerem so opisani poskusi dvanajstletnika, da v času velike recesije obdrži družino skupaj. Filmski časopisi so film označili za najboljšega tistega leta.

Soderbergh je ponovno združil moči s Petrom Gallagherjom pri filmu The Undreneath (1995), mračni zgodbi o obcesiji in prevari, ki se dogaja v sedanjosti, v Austinu.

Poleti leta 1997 je Soderbergh prestavil dva filma: Schizopolis, eksperimentalno, nizkoproračunsko komedijo v duhu filmov Richarda Lesterja in Luisa Bunuela, in Gray's Anatomy, v katerem Gray opisuje svoje izkušnje v svetu medicine, potem ko so mu odkrili zelo redko bolezen oči.

Sledi kriminalka Daleč od oči, v kateri sta zaigrala George Clooney in Jennifer Lopez in ki temelji na istoimenski noveli Elmora Leonarda. Film je med drugim prejel tudi nominaciji za oskarja za najboljši prevzeti scenarij in montažo.

The Limey (1999) je akcijska drama, v kateri igrajo Terence Stamp, Peter Fonda in Lesley Ann Warren in je bila petkrat nominirana za nagrado Independent Spirit.

Leta 2000 sledi film Erin Brockovich, v katerem igrajo Julia Roberts, Albert Finney ter Aaron Eckart in je nastal po resnični zgodbi o samohranilki, ki se v pravdi loti močne korporacije in jo spravi na kolena. Film je bil med drugim nominiral za pet oskarjev, med drugim za najboljši film, najboljši scenarij in najboljšo režijo (Soderbergh). Julija Roberts je za vlogo Erin dobila svojega prvega oskarja.

Kot producent se je Soderbergh podpisal pod filme The Daytrippers, Pleasantville, Suture in kot soscenarist pod film Nočni čuvaj, ki ga je režiral Ole Bornedal.

Je edini režiser, ki je bil istega leta dvakrat nominiran za oskarja za najboljšo režijo, nominirana pa sta bila tudi oba filma (Preprodajalci in Erin Brockovich). Oskarja za režijo je dobil za Preprodajalce, bilo pa je prvič po letu 1928/29, da je režiser uspešno tekmoval sam s seboj (Michael Curtiz, dvojni nominiranec za najboljšega režiserja leta 1938 za Angels With Dirty Eyes ter Four Daughters, a ga je premagal Frank Capra z You Can't Take It With You).

Režiral je filme (mnogi sodelujoči pri njih so bili vsaj nominirani za oskarja ali pa so oskarja tudi prejeli) Erin Brockovich, Ocean's Eleven (in nadaljevanje), Full Frontal, The Limey, Daleč od oči, Gray's Anatomy, Schizopolis, The Underearth, King of the Hill, Kafka ter Seks, laži in videotrakovi.

Leta 2000 sta Soderbergh in George Clooney ustanovila produkcijsko hišo Section Eight. V njenem okviru so posneli komedijo Welcome to Collinwood in pa Izpovedi nevarnega uma, ki ga je režiral Clooney.

Soderbergh in Clooney sta bila izvršna producenta Insomnie ter Far From Heaven.

Komentarji

17.1. 2006 ob 20:29

Slaba vest Amerike...

— metod
18.1. 2006 ob 12:44

Cool. More bit dost dobr. Pa še prvi sm.

— damien
19.1. 2006 ob 21:28 zvezdica

Ocitno je tudi Hollywood zacel snemat probleme oz. svinjarije svoje prelepe in postene Amerike. Pohvalno 7.5/10 George Clooney pa je prava vinska trta!

— marjan
22.1. 2006 ob 21:22 zvezdica

ja res je, kot je ze napisal marjan, aktualna tema, ki nekoliko pokaze(namigne) na ozadja Zalivske vojne 1 in 2, razmer v Iranu, Savdski Arabiji... Zgodba sama je dokaj "težka" saj bo za gledalca, ki ne pozna vsaj malo zgodovine oz. razmer na Bljižnjem vzhodu celoten film dolgočasen. Dober izdelek z dobrim glavnim igralcem.

— Liones
24.1. 2006 ob 14:19

Joj, komaj čakam. Bi si dol potegnila DVD, vendar si "obetujoče" filme oz. tematiko, ki mi zelo ustreza, raje ogledam v kinu. Mislim, da bo!

— Tamarčka
17.2. 2006 ob 0:17 zvezdica

Sem si ga ravno pogledal, pa vendar mi ni bil všeč. Čeprav zelo dobro poznam bližnje vzhodne okoliščine. Morebiti sem res pričakoval bolj akcijski movie. Lepo pa prikaže urjene samomorilskih napadalcev šahidov v madresah.

— seal
19.2. 2006 ob 20:46 zvezdica

Ne bom rekel, da sem poznavalec razmer na Bližnjem Vzhodu, vendar vem kaj se dogaja na svetu. Tale film je zame prekomplicirano zastavljen. Mislim da tudi s 100% sledenjem filmu, izgubiš stik z dogajanju in se začneš spraševati, kaj za vraga se dogaja. Zgodba je izredno zapletena, imam pa občutek, kot da se avtorji izogibajo temu, da bi se slučajno komu zamerili. Zato uporabljajo izmišljena, polovična in nenatančna imena. Gledalec si zelo težko predstavlja geografsko pozicijo tega emirata, čeprav je prav ta očitno izrednega pomena. Še najbolj bi mogoče ustrezal Kuvajt. Poleg vsega ni čisto jasno s čim naj bi emirat služil. Prodaja pravice za črpanje in vrtanje, po drugi strani pa je govora o izčrpanosti virov in o možnostih nadomestnega zaslužka, v obliki transportnih sistemov. Zgodba okrog dogajanja v ZDA, pa j prav tako tako zmedena, da nihče ne ve kdo je kdo in kaj bi kdo sploh rad. Po mojem mnenju je to eden tistih filmov, kjer gledalci pridejo nemo iz dvorane, vsak pri sebi premišljuje, za kaj pri vragu je šlo, po drugi strani pa kasneje vsem modro govorijo, kako dober je film, vendar brez argumentov, samo da ne bi izpadli nerazgledani in neinteligentni, ker zadeve niso razumeli. Priznam, jaz je nisem, ko sem pa prebral zgornji povzetek, pa sem naletel na številna neskladja. Kakorkoli, trailer je obetal precej več. LP!

— TomTom
23.2. 2006 ob 21:09

Kot sem že rekel: katastrofa!!! sredi filma sem odšel raje na pijačo, kot da bi živce zgubljal z gledanjem...

— Katastrofa...
24.2. 2006 ob 8:14 zvezdica

Odličen film o boleči realnosti trenutnega stanja sveta in o tem, zakaj je stanje boleče. Obvezen ogled za vse, ki jim še ni jasno, da "Oil makes the world go round" in za vse, ki se sprašujejo, od kje naenkrat toliko terorizma. ZDA pač potrebujejo poceni nafto, le te zmanjkuje, 90% preostale pa je na Bližnjem vzhodu. In ne mislijo je prepustiti nikomur. Najmanj pa samim državam Bližnjega vzhoda. Ne, ne, to bi bilo "nevarno". Prej jih je še treba "osvoboditi". Seveda po ameriško. To je vsa politika ZDA, vse ostalo je pesek v oči. In film to jasno pokaže. Res pohvalno, da je ameriška produkcija še sposobna ustvariti take filme. In po drugi strani razumljivo, da je film nominiran le za oskarja za stransko vlogo. Za nominacijo za najboljši film in režijo je Syriana preblizu realnosti in preblizu sedanjosti. P.S.: Da film razumeš, je res treba malo razmišljati, ko ga gledaš. Ampak ni prezapleten. Tako da, če ga kdo ne razume, mislim, da ni kriv film...

— JohnD
24.2. 2006 ob 17:17 zvezdica

mislim, da prikaže stanje kot ga poznamo. Amerika skuša vplivati na politiko z oljem bohatih držav v svojo korist.. Glede nedoločenosti kraja- morda ne pove v kateri dražvi-ampak se mi skoraj zdi, da sem na enem od letal videl Saudi air ali nekja takega.. finta je v podrobnostih Glede igralcev, fantastično delo!!! Najbolj šokantno, je ko energetski vsetovalec(Mat damon) pove princu nasirju da bodo čez 100 let spet paslikoze ko bodo zapravoli vso bogastvo... Mi njim poršeje in tuarege, ki žerejo 10l ali več na 100km, oni nam poceni nafto... kam pa bomo prodajali poršeje čez 100 let??? Oni bodo brez dnarja.. Najbolj vpliven je primer Kzahstana, kjer je rečno, da sta njegovi mladoletni hčerki skrbnici računa za 70 mio $... pa nikogar ne skrbi!! In zato imamo bogataše v rusiji/turkmenistanu etc... hvalabogu, da nimamo še mi nafte. te bi tak zdaj meli že ameriško bazo poleg vrtin

— Not a jarhead
25.2. 2006 ob 10:34

res predlagam vam da si ta film polgedate k je res tok dobr vsaj men ne bo vm žou res jst sm ga gledu je tak kr napet pa tut dobr zrežiran ta GEOORGE CLOONEY JE CAR AMAPK RES JE TAK CAR ON MA TUT FUL HUDE FILME

— Rok
25.2. 2006 ob 13:25

Film si poglej se enkrat, ker tudi jaz sem komaj drugic steknu (prvic sem imel tudi slabe srbske podnapise).

— mirko
26.2. 2006 ob 14:40

bravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena--> film sam sebe žali!

— ehhh
26.2. 2006 ob 15:56

film je obupen! ne ga it gledat, kr nekaj opisuje neke dogodke na vzhodu, pa kak se američani igrajo z nafto.

— 81
26.2. 2006 ob 17:59 zvezdica

Tako dolgočasnega filma že dolgo nisem gledala. Tema je res aktualna, to pa je tudi edini plus, ki si ga je ta film za moje pojme prislužil. Vsi igralci vključno s Clooneyem so zategnjeni do amena, film je totalno nesledljiv, prizori mestoma popolnoma nerazumljivi in razvlečen kot deževen ponedeljek. Toplo toplo toplo odsvetujem ogled tega filma, totalen poden, res! Ocena: 2/10

— Lenča
27.2. 2006 ob 6:31 zvezdica

Film ni prezapleten, temveč je nepovezan (režiser ne razume, da nismo vsi prebrali knjige, po kateri je posnet), razvlečen in preveč podoben Trafficu (droge zamenja nafta, znova nas posiljuje enaka tresoča se kamera, počasen tempo uspešno uspava gledalca in pričara navidezno sliko realnosti), igra je zelo prozorna, oz. lesena, karakterizacija zelo površna, film je nekakšen eksperimentalni izdelek brez glavnih vlog, George Clooney me ni prepričal (mogoče bi mu morali populiti še nohte na nogi, da ne bi zaspal v kinu). Moteča je cenzura, saj so imena naftnih družb izmišljena, samomorilski teroristi se mirno zaletavajo v ameriške ladje, čeprav vemo, da v resničnem svetu to ni več tako enostavno (po novem najprej streljajo in šele potem sprašujejo - dokaz je viden kasneje s »kirurško natančnim« streljanjem na kolono avtomobilov, kjer »pomotoma&laqu o; skurijo Američana). Syriana ne bo sprožila podrobnejših analiz (za Marcela ne dam roke v ogenj, he he), v bistvu si jih tudi ne zasluži, saj je za kaj takšnega preveč povprečna. 5/10

— Nakladač
27.2. 2006 ob 8:55 zvezdica

Siriana, poleg Zvestega vrtnarja, odpira še eno aktualno svinjarijo, za katero smo vsi zahodnjaki soodgovorni, ter nam z veseljem vzbuja slabo vest. Ja, vse je povezano! V zvezi s filmom moram pohvaliti izjemno natančen prikaz razmer na Bližnjem vzhodu. Režiser in scenarist se je zavestno odločil za fiktivno državo – emir. Omenjena zadeva nič ne moti, saj je z veliko natančnostjo »kopiral« bogatejši emir v ZAE. Je pa razumljivo, zakaj v filmu ni realne države, resničnih naftnih družb, resničnih oseb,….Res je, da film verjetno prezahteven (kolaž) za povprečnega gledalca instant ameriške filmske produkcije, hkrati pa zahteva od konzumenta tudi nekaj razgledanosti, saj se v nasprotnem primeru gledalec izgubi stik z zgodbo. Zelo lepo je prikazano tudi »novačenje&#171 ; bodočih teroristov. Film, katerega ogled toplo priporočam. Morebiti še tole. Film si zagotovo zasluži več nominacij za oskarje, enako kot Zvesti vrtnar, ne le za glavno moško vlogo, »kao reda radi«. Je pa razumljivo. Saj velik medijski pomp okrog teh dveh filmov zares ni dobrodošel. Bolje je diskutrirat o dveh gejih! 9/10

— Pikica
28.2. 2006 ob 21:37 zvezdica

Tako kot že onadva navajata, je film preveč raztegnjen, nepovezan, kljub temu da je zgodba aktualna. Film nima nekega toka, ki bi gledalca vodil skozenj, poleg tega pa od začetnega spodbudnega uvoda, le še stagnira do konca, ki se konča po pričakopvanjih. To je film, ki je vse prej kot triler! Ogled odsvetujem!

— Hates
1.3. 2006 ob 9:59

FILM SEM SI OGLEDAL IN SEM ZELO RAZOČARAN.ODSVETUJEM OGLED.

— bor
3.3. 2006 ob 9:23 zvezdica

film je na začetku predstavljal neko novo senzacijo, ko pa ga gledaš s tem pričakovanjem, da si boš res malo bolj osvetlil predstavo o dogajanju zda-bv, pa je takorekoč polomija. Veliko boljši je bil glede podobne teme Jarhead, ali pa Zvesti vrtnar, kjer dejansko prikažejo nesmiselno (kot najbolj omiljena izjava) početje zahodnega sveta in posledice tolikokrat omenjene globalizacije... Vsekakor ima film izjemen namen, ampak premalo pravih prijemov, da to realizira. to sicer ne pomeni, da koga ne bi zanimal, ampak velika verjetnost je, da bo prišlo do zmede in nerazumevanja. Zato priporočam tistim, ki jih ta film zanima, da si ga ogledajo doma, v kinu pa raje Lahko noč in srečno, ki naj bi bil boljši, čeprav omenja ,,drugega sovražnika ZDA''-komunizem.

— katarina
4.3. 2006 ob 23:59 zvezdica

Eden najboljših političnih trilerjev in eden boljših filmov nasploh. Dobra zgodba, ki jo odlično uprizori izkušena igralska zasedba. Res pa je, da film ni za vsakogar. Film še zdaleč ni tipičen hollywoodski izdelek in se bo marskikomu zdel dolgočasen. Priporočam tistim, ki med gledanjem filmov ponavadi ne spustite možganov na pašo!

— ODIN
5.3. 2006 ob 8:46 zvezdica

Koncno en posten film, ki resda obravnava ze mogoce za nekatere "obrabljeno" tematiko- nafto - vseeno pa se dotika res tistih tabujev, ki se jih noben film se ni. Skratka, splaca si pogledati. Cista 10!

— wik
6.3. 2006 ob 12:41 zvezdica

Odličen film, vendar za zahtevnejše filmoljube, saj se kar odmakne od tipične ameriške filmske produkcije za množice! Zares vreden ogleda!

— Lilika
15.3. 2006 ob 18:12

Po ogledu tega fima je jasno, da je film dolgočasen. Ta tema je precej dolgočasna kot sam film. Torej, film je dolgočasen kot najbolj dolgočansna zgodba, ki jo pripoveduje dedek ob kajenju svoje pipe.

— čoban
19.3. 2006 ob 10:57 zvezdica

Čeprav ima film zelo zanimivo zastavljeno zgodbo..se poraja vprašanje - zakaj je celotna stvar tako raztegnjena in dolgočasna.. Predvsem pa ni tisto - za kar ga promovirajo..

— Metka
26.12. 2006 ob 12:28 zvezdica

Nafta. Vrhunski politično epski triler, ki spretno premeša pet različnih zgodbic in še več različnih likov, ki jim življenje tako ali drugače zakomplicirajo naftni posli. CIA agent George Clooney, mojster za Bližnji Vzhod, ki pade v nemilost zaradi neuspešne misije raket v Libanonu. Zviti državni tožilec Jeffrey Wright, ki brezhibno obrača razdor dveh vodilnih ameriških naftnih kampanij. Veliki šef Christopher Plummer, čistokrvni spin doktor, ki se ne boji nikogar. Energetski strokovnjak in analist Matt Damon, ki s svojo ženo (Amanda Peet) in otroci živi v Iranu ter dela za tamkajšnjega emirja, ki posle predaja svojemu trdoglavemu sinu. In pakistanski emigrant Mazhar Munir, ki je izgubil službo. Pa Kitajci, ki so zmešali štrene na naftnem trgu. Pa kazahstanski izviri, ki jih je treba zagrabiti čim prej. Pa izginula raketa v Iranu, atentat na emirja in grešni kozel George Clooney, ki mora pokrpati napake. Bolj realno od realnosti, bolj kruto od CNNovih breaking news. Film, po katerem bi lahko posneli film. Ali še boljše, film, po katerem bi lahko predvajali novice. George Clooney je seveda fasal oskarja za najboljšo stransko vlogo, George Bush pa je preneumen, da bi vložil tožbo.

— iztok gartner

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.