Kolosej
Film distribucije Cenex

Simon Birch

drama
S Simonom Birchem ima Bog velike načrte, usoda pa krute preizkušnje.
Na sporedu od: 22.7.1999, Kolosej Ljubljana
1h 53min / 113min
Scenarij: Mark Steven Johnson
o pisatelju in romanu | produkcija | igralci | ustvarjalci

O pisatelju in romanu, po katerem so posneli film

John Irving je eden najpomembnejših predstavnikov sodobnega povojnega ameriškega romana, po mnenju mnogih kritikov pa sodi prav v njegov vrh. Ustvarjalno se je začel razvijati v šestdesetih letih, ko je bil nekaj časa varovanec in ljubljenec že uveljavljenega Kurta Vonneguta (Klavnica 5). Rodil se je leta 1942 v Exeterju v New Hampshireu pod polnim imenom John Winslow Irving. Tam je odraščal, obiskoval srednjo šolo in univerzo. Na slednji je zgodovino poučeval njegov krušni oče, ki je diplomiral na Harvardu. V okviru študija se je vključil v študijski program v tujini in pod vodstvom Gunterja Grassa študiral na Dunaju. Prvič se je poročil tik pred koncem študija in pri 23-tih letih postal oče, ko se mu je rodil prvi od treh sinov. Ves čas študija je treniral rokoborbo in bil član Royal Enfield, ki pa ga je zaradi očetovskih obveznosti po rojstvu sina zapustil. Pozneje se je preselil v Vermont, kjer je na tamkajšnjem kolidžu dobil prvo službo. Pozneje je poučeval kot asistent angleške književnosti na kolidžu Mount Holyoke v Massachusettsu. Leta 1981 se je ločil od prve žene in se poročil s svojo agentko, kanadčanko Janet Turnbull. Je svojevrsten človek, ki poleg pisateljevanja redno trenira mlade v rokoborbi. Javno je tudi priznal, da trpi za disleksijo.
Do zdaj je napisal devet romanov. Po štirih (Svet po Garpu (The World According to Garp), Hotel New Hampshire, A Prayer For Owen Meany in Cider House Rules) so posneli filme; zadnji Cider House Rules bo na ameriška platna prišel letos jeseni. Večina njegovih romanov nosi avtobiografske poteze. Ekranizacija romana A Prayer for Owen Meany nosi naslov Simon Birch in je po mnenju mnogih najboljša med vsemi ekranizacijami njegovih romanov; hkrati pa prevladuje mnenje, da je tudi sam pisatelj s tem romanom ustvaril mojstrovino, ki je najbrž ne bo presegel.

Naj vam bo teh nekaj utrinkov misli tako literarnih kritikov kot bralcev vodilo k temu, da boste po romanu, če seveda že niste, segli tudi sami in da si boste ne nazadnje ogledali tudi film. "Ob poplavi hvale, ki jo je sprožil Owen Meany, sem se namenil napisati negativno kritiko.
Dejal sem si, da bom pokazal na nekatere pomanjkljivosti v karakterjih, v zapletu zgodbe, v pisanju samem. Pomislil sem, da ne bo težko degradirati njegovo z oznako X zaznamovano žajfasto opero, ki je očitno blizu še tako običajnemu odjemalcu. Pomislil sem, da konec koncev mora biti nekaj narobe s knjigo nobena knjiga namreč ni popolna. Ali je? Ne morem pokazati na eno samcato stvar, ki bi jo v romanu spremenil, razen da bi dodal še nekaj prizorov in tako podaljšal užitek ob njegovem branju. Koga slepim? Ne morem napisati negativne kritike Owena Meanyja. To je eden najboljših romanov, kar sem jih kdajkoli prebral."

"Johna Irvinga so večkrat primerjali z Charlesom Dickensom, toda v tej knjigi je Irving razvil osebnosti, ki vam zlomijo srce lahkotneje, kot je to Dickens kdajkoli znal in zmogel. Samo peščica knjig je, ob katerih sem se lahko od srca in do solz nasmejal, in Owen Meany je ena izmed njih. To je vrtiljak emocij. Zasačili se boste, kako se v enem trenutku smejete, v naslednjem jočete; na koncu pa boste odgovorno tehtali tudi najmanjšo malenkost svojega sistema vrednot. Gotovo ne obstaja nobena knjiga več, ki najresnejše teme krščanstva obdeluje na tako zabaven način. Meany je brez dvoma najboljše Irvingovo delo doslej."

"Počutim se, kot da mi zmanjkuje besed, ko poskušam opisati, kaj mi zdaj, po šestih letih, ko sem ga prvič spoznala, pomeni Owen Meany. Ko sem knjigo prebrala prvič, sem to storila v eni prečuti noči; ko je bilo vsega konec, sem se v postelji pošteno zjokala. Še istega poletja sem jo prebrala še enkrat in tako vsako leto znova. Ni potrebno reči, da jo priporočam vsakomur, toda v mojem primeru gre za nekaj več Prepričana sem, da je "obvezno branje" za vsakogar, ki mi je prijatelj. Ko srečam koga novega, ki se mi zdi vreden mojega prijateljstva in Owena Meanyja, mu dam izvod knjige in ga poprosim, naj jo prebere. Če odkloni ali pa (zamišljajte si!) se ne more pretolči skoznjo, sem ga prisiljena odpisati. Morda se vam zdi prestrogo, toda po mojem prepričanju je vsak, ki Owena ne vzljubi, brez srca in nesposoben ljubezni. Ta knjiga vam bo zlezla pod kožo in se za vse čase naselila v vašem srcu. Vsakokrat, ko jo preberem, me opomni, zakaj - od vseh izmišljenih osebnosti, ki sem jih kdaj spoznala - ne samo verjamem, da je Owen resničen, ampak si brezupno želim, da bi bil." "A Prayer for Owen Meany je čudovita zgodba o veri in usodi. Ljubka je in hkrati razmišljujoče provokativna, brez praznih opisov, ki so jih polna nekatera druga Irvingova dela. To je brez dvoma njegov najboljši roman. Garp mu ne sega niti do gležnjev."

O produkciji:

Simon Birch je bil najmanjši dojenček, ki se je kdajkoli rodil v okrajni bolnišnici malega mesta Gravestown. Zdravniki so ga razglasili za čudež in vse od takrat je Simon opomnil vsakogar, ki si je drznil to pozabiti. Bil je prepričan, da ima bog z njim velike načrte in da ga bo naredil za junaka. Le tega ni vedel, kdaj in kako. Vse do takrat pa je z bistrim umom in ostrim jezikom kljuboval usodi v podobi tiranske in zafrustrirane učiteljice verouka, gospodične Greven (Jan Hooks), strogega vaškega duhovnika, prečastitega Russella (David Strathairn), in celo svojima staršema, ki sta ga v želji, da bi potlačila sramoto, ki ju je doletela z njegovim rojstvom, preprosto ignorirala. Mali Simon bistro in prodorno dojema okolje in ljudi, s katerimi deli svojo usodo, pa najsi bodo to omejeni someščani, ki ga v nevednosti dražijo in žalijo ali pa njemu zelo ljuba prijatelj Joe (Joseph Mazzello) in njegova angelska mama Rebecca (Ashley Judd). Usoda se nepričakovano obrne, ko dobi Simon priložnost: svoj prvi udarec na šolski tekmi baseballa, ki pa ima tragične posledice. Prav ta dogodek Simona in Joea še tesneje poveže, saj se oba trudita najti tisto, kar pogrešata. Joe se trdno odloči razkriti identiteto svojega očeta, Simon pa mora ugotoviti, kakšne namene pravzaprav ima bog s tako "majhnim čudežem", kot je on.

Ko se je scenarist Mark Steven Johnson lotil dela, se je soočil z dvoplastnim problemom: zgodbo, ki se gradi za časa življenja glavne osebe, je moral strniti v eno leto in hkrati obdržati nedotaknjene duše vseh vpletenih. "Prenos nenavadnih dilem in značilnosti romana v film je bilo zelo težavno delo," priznava. "Za osrednji čas dogajanja v filmu sem izbral leto, ko sta bila fanta stara 12 let. Osredotočil sem se na njuno prijateljstvo in predvsem na osebnost Simona, ki se je rodil izjemno majhen in s piskavim glasom, ki pa neomajno verjame, da ima bog z njim čisto posebne načrte. V romanu prav zaradi svoje postave in glasu reši skupino otrok v vietnamski vojni; ker je po zunanjosti podoben njim, ga poslušajo in mu zaupajo. V filmu reši otroke iz avtobusa, ki tone v ledeno mrzlo reko," razlaga svojo verzijo scenarist in režiser Johnson. še posebej je ponosen na Irvingov blagoslov, ki ga je dal navkljub nekaterim spremembam glede na roman. "John je vodilna sila scenarija in filma nasploh. Njegove zamisli in predlogi so nam bili v veliko pomoč in počaščen sem bil, ko je priznal, da film spremembam navkljub zvesto sledi duhu romana," pripoveduje Johnson. Film so v celoti posneli na lokacijah, ki so romanu zelo blizu. Snemali so v krajih med Torontom, severnim Ontariom, Novo Škotsko na atlantski obali in Los Angelesom na pacifiški obali. Še posebej se jim je priljubila ribiška vasica Linenburg, kjer so posneli večino prizorov in ki v filmu upodablja obmorsko mestece Gravestown v državi Maine. Okolju so prepričljivo vdahnili značilnosti šestdesetih; neko računovodsko pisarno so spremenili v prodajalno čevljev, mesnico v policijsko postajo, prazno prodajalno na vogalu v lokal z brezalkoholnimi pijačami iz tistega časa. Mark Steven Johnson pa je bil najbolj navdušen nad pravljično cerkvijo te vasice.

"Cerkev sv. Janeza je bila zgrajena leta 1753 in je druga najstarejša anglikanska cerkev v britanski severni Ameriki. V bližini cerkve smo postavili namišljeno pokopališče in celo zasadili zimzelen med več kot 100 fiktivnih nagrobnikov. Videti je bilo tako prepričljivo, da smo dobili pismeno pritožbo nekega užaljenega domačina, ki se je pritožil nad snemanjem filma na domačem pokopališču," se spominja scenograf David Chapman.

O igralcih in njihovih vlogah:

Producent Birnbaum se spominja, da je bila naloga, najti igralca za malega Simona Bircha, verjetno najtežja v njegovi karieri. Poleg vseh običajnih težav, ki jih zahteva izbira pravega igralca za pravo vlogo, sta ga obremenjevali vizija in strah režiserja, da je igralca pritlikave rasti, prave starosti in vseh kvalitet, ki jih težka vloga zahteva, praktično nemogoče najti. "Neverjetno pa je, da je bil mali Ian Michael Smith, ki igra Simona Bircha, eden prvih otrok, ki smo ga videli na avdiciji. Bil je tako očarljiv, da nismo mogli verjeti svoji sreči," pripoveduje Birnbaum.
Režiser Johnson dodaja:"Pregledali smo na storine posnetkov in obrnili prav toliko telefonskih številk v desetih ameriških mestih in v Londonu. Slabih 94 cm visokega Iana Michaela Smitha smo odkrili v Chicagu. Takoj, ko sem ga zagledal, sem si rekel: To je Simon Birch. Njega sem imel v mislih vsa ta leta."
Ian Michael Smith je bil star 11 let, ko so ga izbrali za vlogo Simona. Ta je bila tudi njegova prva. Rojen je bil maja 1987-tega leta v okolici Chicaga. Hodi v 6. razred in obiskuje program za nadarjene učence.
Knjige praktično požira, saj prebere tudi 3 na dan. Informacije sprejema izredno hitro, hkrati pa z lahkoto uporabi vse, kar se je naučil. Med vsemi stvarmi, ki ga zanimajo, ima še posebej rad znanost, računalništvo, glasbo, jadranje, plavanje in igro s prijatelji. Uči se igranja na klavir in na trobento in poje v šolskem zboru. V posebno veselje mu je sodelovanje s skupino sošolcev na vsakoletnem tekmovanju Odisej uma.

Joseph Mazzello (Joe Wenteworth) je svojo igralsko kariero začel že leta 1990, ko je bil star 5 let. Kmalu je pritegnil pozornost hollywoodskih producentov in zdaj, ko jih ima 15, se že lahko pohvali, da je igral z nekaterimi največjimi igralci ameriškega filma. Po prvi vlogi v televizijskem filmu Unspeakable Acts so ga izbrali za vlogo ob Harrisonu Fordu v thrillerju Alana J. Pakule Presumed Innocent. Takoj zatem ga je izbral Richard Donner za vlogo Bobbyja Wrighta v Radio Flyer. Med snemanjem ga je režiser predstavil Stevenu Spielbergu in leto pozneje je Joseph igral Tima v Jurskem parku. Kratko vlogo mu je Spielberg namenil tudi v nadaljevanju Jurskega parka, v Izgubljenem svetu.
Njegova najtežja in najbolj opazna je bila vloga ob Anthonyju Hopkinsu v Deželi senc. Igral je sina Meryl Streep in Davida Strathairna v Divji reki, tako da s tem odličnim karakternim igralcem Joseph sodeluje že drugič.

David Strathairn (prečastiti Russell) ima za seboj pestro paleto vlog v več kot 25 filmih. Njegova zadnja vloga, v kateri se ga spominjamo, je bila v odličnem L.A. zaupno. Je najljubši igralec odličnega režiserja Johna Saylesa, saj je igral v skoraj vseh njegovih filmih: v The Return of the Secaucus Seven, Matewan, Mesto upanja, Passion Fish, Eight Men Out in Brother From Another Planet.
Med pomebnejšimi so še vloge v Losing Isaiah, Dolores Claiborne, Firma, Divja reka, Nevarna ženska, Bob Roberts, Špiclji, Silkwood in drugih. Rodil se je v San Franciscu in vzljubil igro z udinjanjem v otroškem gledališču, s katerim je tri leta preživel na turnejah po vzhodni obali in poleti po Novi Angliji.

Ashley Judd ni niti za trenutek oklevala, ko so ji ponudili vlogo Rebecce Wenteworth. Sprejela jo je, še preden je prebrala scenarij in spoznala režiserja.
"A Prayer for Owen Meany je zelo, zelo posebna knjiga mojega življenja. V trenutku je prevzela ne samo mene, ampak vso mojo družino. Dejstvo, da je Mark na lastno željo sedel in priredil ta roman za film, je izjemen dokaz, kako veliko je pomenila tudi njemu," pravi Ashley Judd. "Pravzaprav Rebeccina največja vrednost ni v tem, da ima nezakonskega otroka v majhni in glede teh stvari nazadnjaški skupnosti, in da za povrh še noče izdati identitete očeta. Njena največja dobrina je v njeni ljubezni do otrok, v njenem uživanju, ko je z njimi in v čarobnosti, ki jo doživljajo, kadar so skupaj," svoj lik tolmači Juddova.
Ashley Judd je predstavnica mladih obetavnih hollywoodskih igralk, ki ne slovijo samo po lepoti, ampak predvsem po dobri igri in pretanjenem izbiranju vlog. Ob Morganu Freemanu smo jo opazili v srhljivki Zbogom, dekleta (Kiss the Girls). Že v svojem prvencu, kritiško priznanem Ruby in Paradise Victorja Nuneza, je opozorila nase. Igrala je stransko vlogo v Miramaxovem Smoke Harveyja Keitela. Najbolj opažena pa je bila v odličnem akcijskem thrillerju Vročina (Heat) Michaela Manna.
Za vlogo v televizijskem filmu Norma Jean & Marilyn je prejela nagrado Emmy. Tej je sledila vloga v drami Čas za ubijanje Joela Schumacherja po romanu Johna Grishama. Za vlogo v Normal Life Johna McNaughtona pa je požela same pohvale kritikov.

Oliver Platt (Ben Goodrich) je eden najbolj cenjenih hollywoodskih igralcev, ki slovi tako po vlogah v spektaklih kot po tistih v nizkoproračunskih neodvisnih filmih, katerih se sam najraje loti. Ena njegovih najnovejših vlog je bila v satirični drami Bulworth Warrena Beattyja. Pred tem je zaigral ob Eddyju Murphyju v komediji Dr. Dolittle. Zaigral je tudi z Lily Taylor, Stanleyjem Tuccijem in Steveom Buscemijem v drami The Impostors.
Spominjamo se ga po vlogah v uspešnicah Nespodobno povabilo, Trije mušketirji, Čas za ubijanje, Delovno dekle, Benny & Joon, sam pa se najraje spominja vloge v črni komediji Funny Bones z Jerryjem Lewisom in Leejem Evansom.
Svojo kariero je začel z diplomo iz dramske igre na univerzi Tufts in z vlogami v okrajnem gledališču. Pravkar je končal s snemanjem v Torontu za komedijo Three to Tango z Neve Campbell, Matthewjem Perryjem in Dylanom McDermottom.

O režiserju:

Mark Steven Johnson je s Simonom Birchem doživel svoj ognjeni krst kot režiser, kot scenarist pa še zdaleč ni neznan v filmskih krogih. Napisal je scenarija za uspešnici Stare sablje (1. in 2. del), za Big Bully z Rickom Moranisom in za Frost. Septembra 1997 je s producentom Garyjem Fosterjem ustanovil firmo Horseshoe Bay Productions, ki se ukvarja s pisanjem scenarijev, financiranjem in režijo filmov in kmalu sklenil pogodbo z družbama Walt Disney Pictures in Hollywood Pictures. Rodil se je v Hastingsu v Minnesoti, najprej pa je študiral novinarstvo na Winona State University. Pozneje je presedlal na državno univerzo v Kaliforniji, kjer je iz umetnosti tudi diplomiral.

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Bodi prvi in napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.