Kolosej
Film distribucije Cinemania group

Sicko

dokumentarec
Kje vidite problem?
Podnapisi
Na sporedu od: 20.9.2007, Kino Komuna
4.10.2007, Kolosej Ljubljana
15.11.2007, Kolosej DeLuxe Kranj
1h 53min / 113min
Leto: 2007
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Scenarij: Michael Moore
Režija: Michael Moore
Po zabavni kritiki ameriške obsedenosti z orožjem v filmu Bowling za Columbine in neizprosnem smešenju predsednika Busha v dokumentarcu Fahrenheit 9/11 se Michael Moore tokrat sprašuje, zakaj je ameriški zdravstveni sistem tako neučinkovit in zakaj je kar 50 milijonov državljanov najbogatejše države na svetu brez zdravstvenega zavarovanja? Na lovu za podjetji, ki bogatijo na račun ogrožanja zdravja ljudi, se v svojem značilnem ironičnem slogu odpravi vse do ameriškega zapora za teroriste na Kubi. Toda pozor: Moore si tokrat privošči tudi Slovenijo!
sick·o [síkō]: términ, ki se nanaša na osebe, ki so bolne in se spopadajo z zdravstvenimi težavami oz. se nanaša na ameriški zdravstveni sistem, ki bi ga lahko označili za "bolnega" zaradi svoje neučinkovitosti...

Zgodba

Besedi "zdravstvo" in "komedija" običajno ne sestavljata istega stavka, v novi mojstrovini oskarjevega nagrajenca Michaela Moora, Sicko, pa je njuno ujemanje več kot očitno.

Opis življenj več povprečnih Američanov, ki se spopadajo z zdravstvenimi težavami in katerih pot se v nekaterih primerih ustavi zaradi katastrofalnega zdravstvenega sistema, potrjuje, da kriza ne zadeva zgolj 46 milijonov prebivalcev, ki zdravstvenega zavarovanja sploh nimajo, temveč tudi milijone drugih, ki vestno plačujejo svoje premije, pa se vseeno prepogosto opečejo.

Po podrobni analizi razlogov za takšno nesprejemljivo stanje (kratek odgovor: dobiček in Nixon) nas film popelje po svetu, med drugim v Kanado, Veliko Britanijo in Francijo, kjer so državljani deležni brezplačnih zdravstvenih storitev. V zadnjem delu Moore zbere skupino junakov usodnega 9/11, reševalcev, katerih bolezenske posledice so naletele na gluha ušesa ameriškega zdravstva. Odpelje jih na najbolj pričakovano mesto, končno so deležni zdravstvene oskrbe in se celo nepričakovano preizkusijo v diplomaciji.

Moore z novim dokumentarcem nadaljuje preizkušeno formulo svojih predhodnih uspešnic, med drugim Bovling za Columbine, za katero je prejel oskarja za najboljši dokumentarec, ter med zaslužkarji najboljšega dokumentarca vseh časov, Fahrenheit 9/11, hkrati pa je Sicko nekaj povsem drugačnega. Gre za pristen portret norega in včasih krutega ameriškega zdravstvenega sistema, prikazan skozi oči povsem običajnih ljudi, ki se soočajo z neverjetnimi izzivi v boju za osnovno zdravstveno oskrbo. Presunljive zgodbe so predstavljene s humorjem, ki občinstvo napeljuje k zaključku, da je edini možni odgovor alternativni sistem.

Intervju z režiserjem Michaelom Moorom

Zakaj film o zdravstvenem sistemu - ali ni že splošno znano, da se nahaja v krizi?
Svojim sodelavcem sem že na samem začetku povedal, da se nam ni potrebno preveč posvečati razpravi o tem, kako slab je sistem, saj občinstvo to že ve. To bi bilo podobno, kot če bi ustvarili film, ki poudarja dejstvo, da je Bush zanič predsednik.

Odkod zamisel za film?
Zamisel se je porodila že leta 1999, ko sem napisal osnutek in celo posnel nekaj prizorov. Nato sem imel televizijsko oddajo z naslovom "The Awful Truth". Za prvo epizodo smo posneli moškega, ki je imel težave s svojo zavarovalnico, ker mu ni hotela poravnati stroškov presaditve organa. V le nekaj dneh smo mu omogočili operacijo in mu rešili življenje. Zakaj pa ne bi o tej tematiki posneli filma? 10 ljudi. Vsakemu posvetimo 10 minut in mu skušamo rešiti življenje. Nato je prišel dogodek Columbine in prednost smo dali dokumentarcu o tej tragediji. Nato se je pričenjala vojna v Iraku in tudi o tem smo morali ustvariti film. Toda zdravstvo smo imeli vseskozi v mislih.

Bralce svoje spletne strani ste prosili, naj vam opišejo svoje negativne izkušnje z zdravstvom. Kaj so napisali?
Največja težava je birokracija. Zelo težko je priti do pomoči ali do plačila pomoči, čeprav ljudje ali njihovi delodajalci redno plačujejo premije. Zasebni sektor naj bi bil načeloma veliko zanesljivejši in učinkovitejši, toda v resnici je ravno nasprotno, zlasti v zdravstvu. Zdravstvena podjetja porabijo vsaj 25 % svojih proračunskih sredstev za administracijo, Medicare in Medicaid pa samo 3 %.

Prebrali ste nešteto tovrstnih zgodb. Ali so vas prizadele?
Težko je bilo. Ljudje so pisali, da bodo umrli, če ne bodo prejeli pomoči, da jim umirajo starši... Počutiš se povsem nemočnega in presunilo nas je vse, ki smo film ustvarjali. Poleg tega smo vedeli, da se ne bomo osredotočali na te strašne zgodbe temveč na dejstvo, da ti ljudje ne bi prestajali gorja, če bi živeli v Kanadi. Nekateri od njih živijo le nekaj kilometrov južneje od ameriško-kanadske meje.

Komu gredo zasluge za zdravstveno krizo: ameriški vladi, velikim zdravstvenim podjetjem ali komu drugemu?
Težava je v samem sistemu. V največji meri temelji na dobičku in pohlepu. Zdravje ljudi ne bi smelo biti povezano z dobičkom. Če bi nekdo predlagal, da bi morali dobiček ustvarjati v šolskem sistemu, bi ga gledali, kot bi prišel iz Marsa. Nihče ne bo zahteval dobička od vodovodnega sistema. Brez vode ni življenja. Tako bi moralo biti tudi v zdravstvu. In v nekaterih državah tudi je.

Kateri so trije najpomembnejši ukrepi, s katerimi bi izboljšali ameriški zdravstveni sistem?
Odpraviti bi morali zasebne zdravstvene zavarovalnice. To je največja ovira pri zagotavljanju pomoči vsakomur, ki le-to potrebuje. Prav tako bi bilo treba omejiti farmacevtska podjetja, kot je ConEd. Veliko ljudi za preživetje potrebuje zdravila, farmacevtska podjetja pa poskrbijo za vrtoglave cene in mnogim onemogočijo dostop do prepotrebnih zdravil To je zločin. Nazadnje pa smo tu mi, ljudje. Zdravstvo mora biti v rokah ljudi. Potrebno je prizadevanje vseh nas. Postopati moramo kot skupina in ne kot posamezniki.

Za ustvarjanje filmov je potrebno zavarovanje. Kako je bilo v vašem primeru?
Če ustvarjaš film o zavarovalniškem sektorju, je to zelo težko. Nobeno podjetje ni bilo navdušeno. Dobro smo zavarovali vsakega posameznika, toda veliko težje je bilo najti t.i. produkcijsko zavarovanje. Zavrnilo nas je vsako večje podjetje.

Ali se je katera izmed zgodb, ki ste jih prikazali v filmu, razpletla pozitivno?
Da. Nekatere so se. Laura, ki od zavarovalnice ni prejela kritja stroškov rešilca, ni popustila in uspelo ji je. Tudi mladima nesrečnežema, zavrnjenima zaradi debelosti oziroma suhosti, je uspelo pridobiti zdravstveno zavarovanje. Maria Wantanabe je prejela minimalno kritje stroškov in se je zatem pritožila. Njen odvetnik je optimističen. Toda zakaj bi se morali boriti za pomoč, ki nam pripada? Kdaj se bomo začeli zavedati, da je zdravstvena oskrba človeška pravica.

V nasprotju z vašimi prejšnjimi filmi ste tokrat velik del posneli v tujini. Kakšne so bile izkušnje?
Predvsem smo bili presenečeni. Mislimi smo, da smo dobro seznanjeni s tematiko, toda na vsakem koraku smo izvedeli nekaj novega. Živimo v najbogatejši deželi na svetu. Zakaj moramo torej plačevati zdravstvene storitve? Tu se je še bolj izkazalo, kako pomembno je, da vsake toliko časa "zapustimo hišo". 80 % Američanov sploh nima potnega lista, zato jih večina ne vidi preostalega sveta in ne vedo, kaj se dogaja v tujini.

Ali ima trenutno kateri od predsedniških kandidatov verodostojen načrt na področju zdravstva?
Zdi se, da se izmikajo. Žalostno. John Edwards želi dolarje, ki jih prinašajo davki, stisniti v žepe zasebnih zavarovalnic. To ni rešitev. Obama še ni predstavil načrta, upam pa, da bo ponudil nekaj ugodnega.

Ponavadi so vaši filmi tarča napadov. Kdo, menite, vas bo napadel tokrat?
Tistim, ki se okoriščajo s trpljenjem in boleznijo ljudi, zagotovo ne bo všeč. Sicko bo verjetno privabil najširše občinstvo doslej, saj zadeva precejšen delež prebivalstva.

Ali se vam zdi, da vam bo kontroverznost škodila?
Zakaj se ljudem zdim kontroverzen? Kaj sem storil? Film o svojem domačem kraju sem posnel kot posledica izmikanja GM-ja. Ker so bili na šoli ustreljeni otroci, sem posnel drugega. Enega sem posnel, potem ko sem bil na podelitvi oskarjev izžvižgan zaradi svoje izjave, da nam lažejo o orožju za množično uničevanje. Danes me mnogo republikancev na ulicah ustavi in se mi opraviči, ker niso uvideli, da imam prav.

Michael Moore

Fahrenheit 9/11 (2004)

  • nagrada Palme D'Or, filmski festival v Cannesu
  • najboljši dokumentarec, nagrada Broadcast Film Critics
  • najboljši dokumentarec, nagrada Chicago Film Critics Association
  • nagrada IDA, International Documentary Association
  • najboljši neigrani film, New York Film Critics Circle
  • najljubši celovečerec, nagrada People's Choice
  • nominacija za najboljši režiserski dosežek v dokumentarcu, Directors Guild of America
  • nominacija, American Cinema Editors (Eddie)

Bowling for Columbine (2002)

  • najboljši dokumentarec, oskar
  • nagrada 55th Anniversary, filmski festival v Cannesu
  • najboljši izvirni scenarij, Writers Guild of America
  • nagrada, American Cinema Editors (Eddie)
  • najboljši dokumentarec, nagrada Broadcast Film Critics
  • najboljši dokumentarec, nagrada Chicago Film Critics Association
  • najboljši dokumentarec, nagrada Independent Spirit
  • najboljši dokumentarec, National Board of Review

The Awful Truth [TV] (1999-2001)

  • nominacija, najboljša neigrana serija, emmy 2001
  • nominacija, najboljša neigrana serija, emmy 1999
  • nominacija, nagrada WGA (TV), Writers Guild of America 2001
  • nominacija, nagrada WGA (TV), Writers Guild of America 2000

TV Nation [TV] (1994-1997)

  • najboljša informativna serija, emmy 1995
  • najboljša informativna serija, emmy 1996

The Big One (1997)

  • najboljši dokumentarec, Boston Society of Film Critics
  • najboljši dokumentarec, Online Film Critics Society

Canadian Bacon (1995)

  • nagrada Un Certain Regard, filmski festival v Cannesu

Roger & Me (1989)

  • nagrada, American Cinema Editors (Eddie)
  • nagrada IDA , International Documentary Association
  • najboljši dokumentarec, Los Angeles Film Critics Association
  • najboljši dokumentarec, National Board of Review
  • najboljši dokumentarec, National Society of Film Critics
  • najboljši dokumentarec, New York Film Critics Circle

Komentarji

6.9. 2007 ob 10:35

presenetljivo dobr, zanimiv film, se posebaj ko pokazejo izrezek iz nase male klinike

— saskakdam
6.9. 2007 ob 10:59

NMK nam sramoto še po svetu dela. Prekleti đurovizem.

— F10
10.9. 2007 ob 11:16 zvezdica

Film je fajn, ceprou bi se dal vsako stvar v kerikol drzavi predstavt kot extra slabo. V filmu skor nism vidu pozitivnih stvari zdravstva v ZDA(kot naprimer razvitost). Moore zna obračat besede da človek res verjame vsemu kar pove in da je edino to prav. Najbolša je njegova faca k mu američani v franciji razlagajo njihovo zdravstvo :D

— ZiGA
19.9. 2007 ob 1:07

Kaj ima ta Moore toliko proti sloveniji, da jo ponovno žali? Še sanja se mu ne kje je kakšno je stanje... Model bo mogu tam v njegovi dragi ameriki zapravit ves denar ki ga bo zaslužil s filmom, da bo pri kaki hujši bolezni dobil boljšo oskrbo kot pri nas. Če bi zapravil 70% vsega denarja bi bilo njegovo zdravljenje slabše. ZDA tik pred slovenijo v zdravstvu? kje že? za tiste z vsaj 7 mestnim proračunom.

— Moore žali slovenijo!!!
19.9. 2007 ob 19:23

Moore žali slovenijo!!! 19.9.2007 | Neznanec Zgleda ti resno nimaš pojma za kaj se gre... če moore koga žal, je to amerika :P

— KrEna
22.9. 2007 ob 12:03

tak flm bi lohk posnel tut za slovensko zdravje sam nevem kdo bi posneu 10 urni film

— bnne
29.9. 2007 ob 21:51 zvezdica

Film je zanimiv. Pokaže da pri zdravstvu ni vse samo razvitost in tehnologija, čeprav zelo pomaga. Lepo pokaže na poti k čemu smo. Lepo drsimo proti ameriki. Vse bo treba plačat, če nimaš za plačat te pa en k... gleda. Vsekakor se splača pogledat pa mal razmislt o vsem skupaj. Pomembno bi blo da bi si ga ogledal naši veljaki, če bi se jih seveda kaj prijelo. :)

— epona
4.10. 2007 ob 15:02 zvezdica

Spošt. epona! Če bi bili sposobni doštudirati medicino, bi verjetno po 12 letih izobraževanja celo dojeli, da je privatno zdravstvo edina pravična rešitev, saj si dobri zdravniki zaslužijo veliko več, kot le solidno plačo in nemogoče razmere v komunističnem javnozdravstvenem sistemu, kjer mora zdravnik igrati vlogo dobrotnika, ne glede na delovne razmere in zaslužek.Seveda bi lahko vzpostavili tudi dobro javno zdravstvo z dobrimi plačami kot npr. v Skandinaviji, vendar pa je to za našo državo utopija.

— zdravnik
5.10. 2007 ob 14:32

Kdaj se jaz že ta film si ogledal...teden po premieri...

— Auspuh
5.10. 2007 ob 15:30 zvezdica

bravo zdravnik, tudi jaz se strinjam, zakaj bi nekdo ki je dostudiral medicino in je vreden veliko vec kot ostali navadni ljudje imel le borih 5000 evrov place!!! tudi jaz se zavemam za placnisko zdravstvo, poleg tega je treba se ukiniti brezplacno solstvo in ostale nesmiselne socialisticne bonuse! Ne razumem zakaj bi nekdo, ki ima 5krat nizjo placo od nekoga drugega imel enake pravice (brezplacno solstvo, zdravstvo...) kot bogatejsi. ce nimas denarja lepo glavo dol in ubogaj kaj pravijo veliki. Mislim da je cas za dokoncni obracun z ravnim da bojo koncno doumel kero mesto jim pripada v druzbi! seveda razumete kaj sem hotel povedati:) s svojimi izbirami se mocno blizate zgoraj navedenemu, sami ste hoteli! Tako je govoril Zaratustra

— zaratustra
6.10. 2007 ob 11:11

ja lej, če mislš da bi mogu met nevem kašno plačo bi šel študirat kej druzga ne pa medicino, ker 12 let študija ni izgovor! konec koncev pa si se sam odloču za to, da bi rad pomagal ljudem v težavah ali pač?!! že to da nekoga pozdravš bi ti blo lahko del plačila...ampak očitno si samo pohlepnež. LP

— ni imena
6.10. 2007 ob 17:19 zvezdica

Zdravstvo mora primarno služiti bolnikom in ne zdravnikom. Tu je izvirni greh privatnega zdravstva, saj je bolj pomembno kot to, da dobri zdravniki zaslužijo več, to, da bolni ljudje (ne nujno bogati) pridejo do kvalitetnega zdravljenja.

— aljaž
6.10. 2007 ob 18:07 zvezdica

Spoštovani! Edino kar me pri vsej stvari žalosti je, da spuščajo na študij zdravstva ljudi s tako nizko moralo, kot ste jo ravnokar sami predstavili. Denar ne more in ne sme biti merilo za človeško življenje! Kar pa pač govorite o dolžini študija - pa nihče vas v to ni silil!? Sami ste to želeli in to izbrali. V kolikor ste pa želeli veliko denarja za malo muzike, bi pa pač izbrali kakšen drug poklic in študij - npr. postali bi gradbenik ali bančnik ali pa npr. politik - njihovih plač pa tako ali tako nihče ne presega! In še za konec - zdravstveni sistem v prejšnjem sistemu je bil resnično boljši, kot je sedanji.

— Kristina
6.10. 2007 ob 19:06 zvezdica

Šest desetletij po Josephu Goebbelsu in Leni Riefenstahl se je zvrst ekstremne in brezobzirne politične propagande s pomočjo Michaela Moora spet vrnila na platna. Za razliko od tistih časov je tokrat za pranje možganov treba plačati vstopnico.

— Matej
7.10. 2007 ob 11:43 zvezdica

Če bi si ogledali dokumentarec, bi verjetno pisali drugače. Izlivati čustva na tak plehak način je usmiljenja vredno. Zame zdravnik ni prav noben Bog, ker se pogosto moti, poleg tega pa večina zdravnikov lahko opravlja samo to delo in nobenega drugega. Tako kot "ostali" ljudje nikoli ne bomo zmožni biti zdravniki, tako zdravniki nikoli ne bodo (boste, čeprav dvomim, da je to komentar "pravega zdravnika") zmožni biti čistilke, politiki, avtomehaniki, itd. Tako zaslužite povsem dovolj, za primer, v dokumentarcu zasluži britanski zdravnik toliko, da si lahko kupi hišo v vrednosti 500.000 $ in še, verjetno, kaj za zraven. Pa so daleč od privatnega sektorja. Sam dokumentarec - soliden. Prav gotovo eden boljših - njegovih. Lepo pokaže zdravstveno bedo, ki vlada v ZDA. Na srečo pri nas še ni tako hudo, čeprav se "banda" v stilu Mrkaića kar pošteno trudi uničiti trenutni sistem. V glavnem Moore spet igra na čustva tako na koncu dokumentarca doživiš pristno frustracijo bolnih ljudi, ki jim ne pomaga nihče, čeprav so "zavarovani". Ha, ha! Pograjal bi samo prevod v Koloseju, ki ga ni izvedel v naši državi proizveden osebek, ampak prevajalec te mojstrovine prihaja "od dol".

— Sonic
8.10. 2007 ob 9:52

je v tem, da zmotno predpostalvja, da je večina naših zdravnikov dobra. Žal tudi po 12 letih študija (ne vem sicer od kod ta cifra, morda zato ker edinole zdravniki uvajanje: staž, sekundariat in specializacijo štejejo v študij, hahaha...) iz povprečnežev ne nastane elita. Žal je pač tako, da bi večji del naših zdravnikov v privatnem sistemu prejemal manj kot prejemajo danes, ko vse ščiti javni plačni sistem. Ampak ja, naj bo privatno zdravstvo, se bom vsaj lahko prosto odločal za zdravnika, ki bo z mano govoril v slovenskem jeziku. In zadnji problem, zdravniki za razliko od vseh ostalih pričakujejo, da jim bo sistem javnega zdravstva zagotovil kapital, da bodo lahko prešli v privatni sistem. Ker se to ne bo zgodilo ti zdravnik sugeriram, da javno napišeš številko svojega TRR pa ti bomo nakazali nekaj sto evrov, da boš laže odlačeval leasing obrok za svojega novega BMW-ja.

— Direktor
8.10. 2007 ob 14:57 zvezdica

Američani , bi morali Mooru postaviti spomenik. Seveda se bo to zgodilo šele potem, ko bodo dojeli, kaj je Moore naredil za njih. Verjetno bo trajalo še nekaj časa. Toliko o Američanih. Tisto, kar človeka oplazi kot zla slutnja ob gledanju filma, pa je, da Slovenija strumno koraka ameriški resničnosti naproti. Odlično narejen film, groteska s pridihom srhljivosti. Bravo genijalni Moore!

— taogirl
8.10. 2007 ob 20:30

Nisem gledal filma, odgovarjam na komentar pisca pred menoj.Tudi sam sem končal medicino, sem zdravnik in se zaradi tega nimam za nad-boga.Moji prijatelji so končali druge fakultete, imajo mnogo znanja, nekateri so slabše, nekateri pa boljše plačani kot jaz.Nisem zadovoljen s svojo plačo,vem pa, da ima 80% prebivalstva nižje dohodke kot jaz, zato prosim,ni treba biti tako nadut in se zavedaj, da imaš srečo, da si sploh imel pogoje, da si lahko študiral medicino, ker bi mnogi drugi,manj srečni ampak bolj skromni, verjetno bili boljši zdravniki kot ti.

— zdravnik 2
9.10. 2007 ob 7:53

Pravična do koga? Do vas zdravnikov!

— MArjan
11.10. 2007 ob 14:26 zvezdica

Navadni "smrtniki" z podpovprečnimi plačami, ta film gledamo že več kot 20 let. Sami se nimamo kaj zamislit, to kar ta film predstavlja, ni samo smešno temveč groteskno in (ironično) bolano. Film priporočam vsem t.i. bodočim ljudem ki bodo imeli pristavko pred imenom - "dr.".

— Samir
16.10. 2007 ob 13:23 zvezdica

Res je, da si zdravniki zaslužijo veliko več, ampak to ni odvisno od navadnih smrtnikov kot nas je večina ampak od vlade. Zakaj potem plačujemo razna zdravstvena zavarovanja, če pa po vašem mnenju ne veljajo. Žal si vsi ljudje na morejo privoščiti vsega. Kakor koli pogledamo sistem v zdravstvu ne nikoli za vse pravičen.

— kdokaj

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.