Šesti dan

O zgodbi

Predstavljajte si svet brez neozdravljivijh bolezni... svet, v katerem živalim ne grozi izumrtje, svet, ki ne pozna lakote, trgovine so polne genetsko pridelane hrane, zdravniški laboratoriji pa so polni kloniranih človeških organov, pripravljenih za transplantacijo... svet, ki je tako napredoval, da je moč hišnega ljubljenčka klonirati in celo prikrojiti tako, da se ujema z opremo stanovanja... svet, kjer je moč virtualno dekle oblikovati po vaših natančnih navodilih... izjemen svet, v katerem je ena stvar, ki se je človeštvu izmikala od začetka časa, končno na dosegu roke - njegova neumrljivost.

Vendar ima v tem svetu bližnje prihodnosti, v katerem je znanost fikcijo spremenila v dejstvo, tehnologija temačno plat. Čeprav je z Zakonom šestega dne strogo prepovedano - nanaša se na odlomek iz Svetega pisma "in Bog je šesti dan ustvaril človeka" - neizprosni mogočnež zlorablja svojo napredno genetsko tehnologijo za kloniranje ljudi v lastno korist.

Ko Adam Gibson, staromodni družinski človek in odlikovani bojni pilot v spopadih, znanih kot Vojna deževnega gozda, nekega večera pride domov, ugotovi, da mu je življenje ukradel njegov klon. Njegovo popolno življenje je tako izbrisano. Ker ga iz naročja družine iztrgata zlikovca Marshall (Michael Rooker) in Talia (Sarah Wynter), je pahnjen v srhljivi svet umorov, korupcije in tehnoloških prevar. Marshall in Talia bi morala Adama ubiti, ker so klonirali napačnega moža. Adam se je prisiljen bojevati za svoje življenje s svojimi neizprosnimi morilci, skoraj neuničljivimi, saj jih vsakič, ko so ubiti, lahko znova klonirajo.

Šesti dan je provokativen, visokooktanski pogled režiserja Rogerja Spottiswooda na to, kaj bi se zgodilo, če bi tehnologija padla v napačne, uničevalske roke - in ko bi se en človek uprl postati šahovska figurica v smrtonosni zaroti.

Adama prizadevanje, da bi si povrnil življenje, kakršnega je poznal, pripelje do Replacement Technologies, podjetja pod vodstvom Michaela Druckerja (Tony Goldwyn) - enega najbogatejših mož na svetu, ki ima lastninske deleže v vsem, od športnih moštev do medicinskih laboratorijev - in njegovega partnerja Griffina Weira (Robert Duvall), zelo uglednega znanstvenika. Ko Drucker spozna, da lahko Adam razgali skrivnost, ki bi pogubila njegov imperij, se ga odloči ugrabiti in umoriti, preden to pove živi duši. Ampak Drucker je resnično kloniral napačnega moža - kajti Adam Gibson se ne bo vdal brez boja.

V Šestem dnevu, sodobni srhljivki, začinjeni s spletkami, napetostjo, humorjem in neprekinjeno akcijo, mora Adam ne le rešiti sebe, ampak odkriti, kdo in kaj se skriva za zlo zaroto, v katero se zaplete, da bi si povrnil življenje in lastno identiteto.

O snemanju

Šesti dan, ki so ga snemali v Vancouvru in njegovi okolici, je znanstveno-fantastična srhljivka s čustveno noto. "To je poučna pripoved ne o zlobni znanosti, ampak o zlorabi znanosti," pravi producent Jon Davison. "Pripoveduje o tem, kaj bi se zgodilo, če bi dovolili, da tehnologija pride v napačne roke."

Predsednika podjetja Phoenix Pictures Mikea Medavoya je pri scenariju "pritegnila zgodba o nekom, ki se znajde na napačnem kraju ob napačnem času in se zaplete v nevarno mrežo." Nemudoma je poklical režiserja Rogerja Spottiswooda, s katerim je sodeloval že pri politični srhljivki Under Fire. Ker je Spottiswoode ravno zaključil s snemanjem bondiade Jutri nikoli ne umre, je imel dobro podlago za kompleksne filme.

"Potrebovali smo nekoga, ki bi bil dovolj rahločuten za delo z igralci in bi jim pomagal pri nastopu, hkrati pa bi bil poveljujoči general," pravi Medavoy. "Roger je vsekakor ustrezal obema zahtevama."

Medavoy se je nato lotil izbiranja zanesljive ekipe, ki bi bila med drugim kos ogromnim prizoriščem, avtomobilskim pregonom in več kot 600 vizualnim učinkom. Na pomoč je poklical prijatelja, producenta Jona Davisona, ki je produciral tudi Robocopa in Zvezdne bojevnike Paula Verhoevna.

"Zavedal sem se, da bo s produkcijskega vidika to zelo zahteven projekt," razlaga Medavoy. "Zato sem k sodelovanju povabil Jona. Spozna se na posebne učinke in zaupam njegovi presoji, da ve, kaj vžge in kaj ne. Vse je potekalo kot namazano."

Scenarista, mož in žena Cormac in Marianne Wibberley, sta dogajanje Šestega dne prvotno postavila dvajset do trideset let v prihodnost. Filmska perspektiva pa se je začela spreminjati, ker so med pripravami medije začele polniti zgodbe o kloniranju. Na Univerzi Oregon je uspel poskus kloniranja opice; Genetic Savings in Clone sta se za 2,3 milijona dolarjev lotila projekta kloniranja psov, znanega kot Missyplicity; v okviru projekta The Soul Cather britanskega Telecoma bodo računalniški čip, ki lahko shrani celotno življenje, skušali vsaditi v možgane novorojenčka. Vse te zgodbe so se srhljivo zrcalile v scenariju. V Šestem dnevu proces infuzije DNK in sinkordiranje (proces, kjer se misli in spomini človeka ali živali prenesejo na klona) spominjata na The Soul Catcher, medtem ko podjete RePet, v katerem klonirajo hišne ljubljenčke, med drugim tudi psa družine Gibson, spominja na projekt Missyplicity. Svet tehnologije ni le dohiteval "futuristično" zasnovo filma, ampak jo je prehiteval.

"Znašli smo se pred dilemo," priznava Spottiswoode, "saj smo spoznali, da se zgodba verjetneje odvija pet in ne dvajset let v prihodnosti." Spottiswoodov končni cilj je bil prepričljivo prikazati možni scenarij razvoja kloniranja v, kot sam pravi, "zelo bližnji in prepoznavni prihodnosti."

Čeprav je vlogo "slehernika" dobil akcijski megazvezdnik Arnold Schwarzenegger, si je Spottiswoode Šesti dan predstavljal kot karakterno delo. "V svojem bistvu," razlaga režiser, "Šesti dan pripoveduje o povsem običajnem moškem, ki se znajde pred grozljivo dilemo. Čivljenje Adama Gibsona je bilo popolno: imel je čudoviti in ljubeči ženo in hčerko, vznemirljivo delo, ki ga je zadovoljevalo, ter vrednote, v katere je trdno verjel. Ni nikakršen superjunak. Ko se sooči z možnostjo pogubljenja svoje družine, pa se junaško loti reševanja sebe in svojih ljubljenih."

"Arnold je večji od življenja samega," pravi Mike Medavoy. "Nekateri bodo morda oporekali, da zato težko igra slehernika, ampak to mu je sijajno uspelo in po mojem gre za do sedaj njegovo najbolje odigrano vlogo. V lik je resnično vnesel srce in humor, a je hkrati dovolj žilav, da se spopade z zelo nevarno situacijo."

Schwarzeneggerju je bila vloga Adama Gibsona všeč, "ker ni tipični akcijski junak, za katerega je že od začetka jasno, da bo prebunkal vse živo. Gre dejansko za prizadevanja povprečnega človeka, ki se, če želi rešiti sebe in družino, nauči vrniti udarec in ki tvega, da bo postal enako zloben kot njegovi preganjalci."

Schwarzenegger nadaljuje: "Predstavljajte si, da nekega večera pridete domov, kjer naj bi vas čakala zabava presenečenja za vaš rojstni dan. Tam pa zagledate nekoga, ki je videti kot vi in se tudi obnaša natanko tako kot vi, poljublja vašo ženo in je vašo rojstnodnevno torto... Nato se soočite z dvema neznancema, ki vam povesta, da ste bili po pomoti klonirani in če to kdo odkrije, boste morali umreti vi in vaša družina."

Schwarzenegger se je med pripravami na dvojno vlogo poglobil v genetski inženiring. Srečal se je tudi z vodilnimi znanstveniki s področja kloniranja in poslovneži, ki imajo precej inovativnih zamisli o vnovčenju nove tehnologije. Čeprav priznava, da je pogled večine ljudi na kloniranje precej sumničav, je po njegovem mnenju zaskrbljujoča predvsem možnost genetske manipulacije in ne toliko kloniranje samo.

"Podobno je kot z internetom," pravi. "Medtem ko je vodilo večine poskusov kloniranja ustvariti nekaj za dobrobit človeštva, vedno obstaja možnost korupcije in zlorabe."

Schwarzenegger je bil presenečen, koliko vzporednic je moč vleči med scenarijem in naslovi v medijih. Na prvem srečanju z ekipo Šestega dne so ravno klonirali ovco Dolly. "Ko pa se je snemanje začelo," dodaja, "smo bili nenadoma priče več primerom kloniranja. Bilo je skoraj neverjetno, kako hitro so se zadeve premikale in kako blizu realnosti je naš film."

Šesti dan je bil igralcu všeč tudi zaradi - čeprav je imel vse elemente tipičnega Scwarzeneggerjevega filma, vključno z avtomobilskimi pregoni, kaskaderskimi podvigi in vznemirljivimi posebnimi učinki - humornih elementov.

"Pri tako napetem filmu kot je Šesti dan," poudarja Arnie, "je pomembno, da humor poskrbi za sprostitev in razvedrilo." Takšni so zanj zlasti prizori z virtualnim dekletom in lutkico Simpall.

Hank, ki ga igra Michael Rappaport, se naslaja z Virtualno prijateljico, hologramsko lepotico, ki poskrbi za vsako njegovo željo in muhico. Hologramski učinek Virtualne prijateljice je bil oblikovan s pomočjo zapletenega in zamudnega računalniškega programa, pri katerem so uporabljali proces, poimenovan kontrola gibanja. S kamero v ta namen so prizor posneli, kodiran in posnet pa je tudi vsak premik kamere. Posnetke so potem projicirali na zeleno platno v studiu z Jennifer Gareis, ki igra Virtualno dekle. Posnetke so nazadnje sestavili in digitalno izboljšali ter jim tako dali hologramski učinek.

Za lutkico Simpall je dal navdih režiser in scenarist John Sayles. "John je videl časopisni oglas, ki je omogočal naročilo igračke, natanko podobne vašemu otroku in tako se je rodila zamisel za lutkico Simpall," pravi producent Jon Davison. Simpall, ki so jo oblikovali pri Amalgamated Dynamics, je človeku podobna igračka, ki počne vse, kar počnejo otroci, od žlobudranja do joka.

Arnie ni pri svoji vlogi mogel poklicati na pomoč ne klona ne virtualnega junaka, da bi namesto njega opravil težaško delo. Ker je znan po tem, da večino akcijskih prizorov posname sam, je igralec bingljal s previsov in vozil avto po strmih stopnicah, če naštejemo samo dva prizora Šestega dne, ob katerem se nam ježijo lasje. Prizor v kontejnerju z vodo laboratorija Replacement Technologies pa ga je skoraj ugonobil.

Kot je narekoval, naj bi se Adam skril pred ubijalko Talio v kontejnerju z vodo med membranskimi plastmi. Arnie, izvrsten plavalec in potapljač, je prizor vadil s koordinatorjem akcijskih prizorov Stevom Davidsonom in podvodno snemalno ekipo. Med vajami je ves čas nosil potapljaška očala in opremo. Zato je dobro videl in si natančno zapomnil določena mesta, da bi storil natanko tisto, kar bi moral, ko bi enkrat kamere začele snemati. Ko se je počutil dovolj varnega in je bil prepričan, da je osvojil vse potrebno, so prizor še enkrat vadili brez potapljaške opreme. "Snemanje v kontejnerju z vodo je vedno težavno," razlaga Arnie, "ker se vedno zgodi kaj nepredvidljivega. Čeprav sem mislil, da sem povsem pripravljen, sem zabredel v težave." Ko se je znašel v vodi brez očal, je namreč spoznal, da sploh ne vidi dobro. Oči so ne le razdražile kemikalije v vodi, voda je bila tudi precej sluzasta, kar je zmanjšalo vidljivost. Ker se je poskušal zbrati in mu je zmanjkovalo zraka, je splaval proti vrhu, da bi si napolnil pljuča, a je odkril, da odprtine ni tam, kjer je menil, da bo. "Bil sem na napačnem kraju, skoraj brez sape in nisem mogel na površje," pravi Arnie. "Bil sem povsem izgubljen." Nenadoma je začutil roko, ki ga je zgrabila in ga potegnila na varno. "Eden od potapljačev je videl, da sem v težavah, zato me je zgrabil za roko in povlekel nazaj. V tistem trenutku sem spoznal, da sem povsem izgubil orientacijo."

Arnie si je s svojim neutrudljivim duhom in delovno etiko prislužil pohvale in spoštovanje soigralcev in ostale ekipe. "Arnold je en sam samcat," pravi Wendy Crewson, ki igra njegovo ženo Natalie. "Je neumoren, darežljiv, zabaven in inteligenten, ne le kot soigralec, ampak tudi kot producent."

Spottiswoode dodaja: "Je povsem nesebičen. Osredotoči se na celostno podobo in ne gleda zgolj na to, kako pomembna je njegova vloga ali koliko bližnjih posnetkov bo imel v filmu. Raje poskrbi za druge like v filmu oziroma za to, da so prepričljivo izrisani."

Pravzaprav je prav Arnie vztrajal, da se vloga Tonyja Goldwyna nadgradi in razširi. Ker je Goldwyn izredno nadarjen igralec, so bili prizori med njim in Arniejem še bolj napeti, prepričljivi in realistični.

"Tony Goldwyn je bil pravo odkritje," pravi Mike Medavoy. "Odraža mladostnost in inteligenco, kakršni smo si zamislili pri Druckerju."

Drucker je multibilijarder, lastnik Replacement Technologies, osebno odgovoren za to, da so svetovne zaloge hrane polne s pomočjo kloniranja in genetskega inženiringa. Drucker je tudi premeten, samoljubni poslovnež, ki se zaveda, da bi s kloniranjem ljudi in rešitvijo človeštva pred neozdravljivimi boleznimi ne le bajno obogatel, ampak tudi dobil tisto, kar si najbolj želi - nesmrtnost. Vendar je kloniranje ljudi nezakonito in sile, ki se borijo proti kloniranju, se ne obotavljajo uporabiti enake metode, kot jih uporablja Drucker. Ker je Drucker za dosego svojega cilja pripravljen storiti vse, vključno s prevarami in umori, je torej nevarnost še toliko večja.

"Druckerjeva moč je podobna božji," pravi Goldwyn. "Premagal je smrt in to ga poživlja. Vznemirljivo je igrati nekoga, kot je Drucker. Ima moč, da bi na svetu lahko storil marsikaj dobrega, vendar zaide v drugo skrajnost in se izmaliči v zlo."

Schwarzenegger je imel tudi precej besede, da so za vlogo znanstvenika Griffina Weira najeli oskarjevca Roberta Duvalla. Vztrajno ga je prosil, naj vlogo sprejme, saj se je zavedal, da bi kaliber igralca, kakršen je Duvall, zanj predstavljal dodaten izziv in bi zvišal tudi raven filma. Čeprav sta delala skupaj le nekaj dni, sta Arnie in Duvalll stkala tesno vez. "Bilo je zabavno," pravi Duvall. "Arnold ima krasen smisel za humor in njegovo dobro razpoloženje je prav nalezljivo." Za Arnieja je bilo sodelovati z Duvallom prava čast. "Ljudem po vsem svetu bo njegov nastop všeč, ker je tako realističen. Vse prihaja iz srca," pravi.

Duvall in Spottiswoode sta delala skupaj že leta 1981 pri filmu The Pursuit of D.B.Cooper. Oba sta z veseljem ponovno združila moči za Šesti dan, z nasmehom dodaja Spottiswoode: "Zabavno ga je bilo opazovati pri snemanju skupaj z Arniejem." Mike Medavoy, ki Duvalla pozna že vrsto let in ki je delal z njim pri kar nekaj filmih, med drugim pri Apokalipsi zdaj, zelo spoštuje tega igralca. "Vsak lik, ki ga igra, zna oblikovati nadvse realistično," pravi.

Michael Rappaport igra Hanka, Adamovega najboljšega prijatelja in partnerja pri podjetju Double X Charter. Je pravo nasprotje staromodnega Adama, je samski možakar, ki živi v stanovanju z najsodobnejšo opremo s klonirano muco Sadie in svojo virtualno prijateljico. "Hankovo življenje je krasno, le malce osamljen je," pojasnjuje. "Namesto bi se ubadal s pravo prijateljico, samo pritisne na gumb - in njegova prijateljica se pojavi. Ko si ne želi več njene bližine, spet pritisne na gumb in ta izgine." Kar zadeva delo z Arniejem, Rappaport pravi, da gre za eno najboljših izkušenj v njegovi karieri. "Arnold je najboljši. Bil je zelo zabaven in kul."

Spottiswoode je kanadsko igralko Wendy Crewson izbral za vlogo Natalie, Adamove ljubeče in lepe žene, ki jo ugrabijo Druckerjevi pribočniki. "Natalie je popolna žena," pravi Crewsonova. "Je zabavna, seksi, ranljiva, ljubeča in sposobna. V vseh pogledih je krasna, le sanja se ji ne, da je bil njen mož pomotoma in nezakonito kloniran."

Producent Jon Davison še razlaga: "Izbrati skupino negativcev je bilo ravno tako ključnega pomena. V bistvu so vsi komični, vendar so morali biti tudi prepričljivo nevarni. Potrebovali smo igralce, ki bi bili videti hudobni, a bi hkrati poskrbeli za humorne elemente. Vse to so imeli Michael Rooker, Sarah Wynter, Rod Rowland in Terry Crews."

Od prefinjenih učinkov do humorja - filmski ustvarjalci so prepričani, da ima Šesti dan za vsakogar nekaj.Arnold Schwarzenegger se strinja in zagotavlja, da ne manja niti ena bistvena sestavina filma. "V Šestem dnevu si bodo ljudje lahko ogledali napeto zgodbo, krasne trike...helikopterje, kloniranje, avtomatske avtomobile, pse na daljinsko vodenje, ki so lahko na vašo željo bolj ali manj hudobni. To je čudovita zgodba o popvrečnem človeku...

...in z veliko akcije. Kajti kaj bi bil Arnoldov film brez akcije?"

O igralcih

Arnold Schwarzenegger (Adam Gibson): njegova odločnost in stremenje za popolnostjo sta mu prinesla ogromno uspeha na področju igranja, režiranja, pisanja, športnih tekmovanj, poslovnih podvigov in pri dobrodelnih dejavnostih. Od kar je postal velika zvezda po zaslugi Terminatorja Jamesa Camerona, je bil gonilna sila, zaslužna za ogromen uspeh Terminatorja 2, Popolnega spomina, Dvojčkov, Policaja iz vrtca, Resničnih laži in Eraserja. Leta 1997 je nastopil kot zlobni Mr. Freeze v Batmanu in Robinu. Nazadnje smo ga videli v Začetku konca.

Njegova filmska kariera se je začela s filmom Pumping Iron, dokumentarno dramo o tekmovanju Mr. Universe, v kateri je jasno vidno, kako rada ga ima kamera. Režiser Bob Rafelson mu je takoj dodelil vlogo v Stay Hungry ob Sally Field in Jeffu Bridgesu. Za nastop je prejel sijajne ocene in zlati globus za najboljšega novinca na filmu. Osvojil je 13 naslovov svetovnega prvaka (Mr. World, Mr. Universe in Mr. Olympia) in se potem upokojil kot profesionalni body-builder, da bi se lahko povsem posvetil igranju. S Kirkom Douglasom in Ann-Margret je igral v romantičnem, komičnem vesternu The Villain ter upodobil Mickeya Hargitaya v televizijskem filmu The Jayne Mansfield Story.

Schwarzenegger je prodrl leta 1982 v Barbarju Conanu Johna Miliusa. Ker je bil velika mednarodna uspešnica, so posneli še njegovo nadaljevanje in druge podobne filme, s katerimi si je Schwarzenegger pridobil zveste oboževalce.

Leta 1983 je postal naturaliziran Američan in se odločil tvegati in posneti nizkoproračunski neodvisni film z neznanim režiserjem. Futuristični thriller Jamesa Camerona Terminator je postal presenetljiva uspešnica, revija Time pa ga je razglasila za enega od desetih najboljših filmov tistega leta.

V naslednjih letih je postal dobesedno sinonim za akcijskega junaka in posnel serijo filmov, ki so navdušili občinstvo: Commando, Raw Deal, Predator, The Running Man in Red Heat.

Leta 1988 je Schwarzenegger uresničil še enega svojih ciljev in se poskusil kot komični igralec. Rezultat sta bila Dvojčka z Dannyem DeVitom. Ponovno sta združila moči leta 1994 v Juniorju. Za nastop v njem je prejel nominacijo za zlati globus. Leta 1996 je nastopil v božični komediji Nori božič.

Njegov največji uspeh zaenkrat je drugi del Terminatorja, ki je po svetu zaslužil več kot 506 milijonov dolarjev. The National Association of Theater Owners si je leta 1993 posebej zanj omislila priznanje Mednarodna zvezda desetletja. Naslednjega leta je posnel Zadnjo veliko avanturo.

Za kamero je Arnold Schwarzenegger dejaven od leta 1990, ko je debitiral z režijo epizode iz nadaljevanke Tales From the Crypt z naslovom The Switch. Režiral je tudi remake klasičnega Christmas in Connecticut za Turner Network Television (TNT), v katerem so nastopili Dyan Cannon, Kris Kristofferson in Tony Curtis.

Če od otroštva, ki ga je preživljal v Grazu v Avstriji, je Schwarzeneggerja oče spodbujal, naj se začne ukvarjati s športom. Najprej se je ogrel za nogomet in atletiko. Pri petnajstih pa je odkril pravo strast, dviganje uteži, s katerim se je ukvarjal tri leta, potem pa je presedlal na body-building. Pri dvajsetih je postal najmlajši Mr. Universe - to je prvi od rekordnih 13-tih naslovov, ki jih je potem še osvojil.

Leta 1991 je postal eden od vodilnih pri Hollenbeck Inner-City Games v Los Angelesu. Leta 1995 je z vodjem Hollenbeck Youth Center Dannyjem Hernandezom ustanovil Inner-City Games Foundation. S pomočjo te fundacije mladim iz revnejših mestih predelov omogočajo sodelovanje pri športnih, izobraževalnih, kulturnih in drugih programih, v okviru katerih si mladi oblikujejo zavest, da odločno rečejo "ne" mamilom, tolpam in nasilju ter rečejo "da" upanju, izobrazbi in življenju. Fondacija je aktivna v dvanajstih ameriških mestih.

Od leta 1979 je Schwarzenegger mednarodni trener za dviganje uteži na Posebni olimpijadi. Med leti 1990 in 1993 v času predsedovanja Georgea Busha je bil vodja Council on Physical Fitness and Sports. Trenutno pa je vodja Governor"s Council on Physical Fitness and Sports v Kaliforniji. Je tudi avtor številnih uspešnih knjig o zdravju in fitnessu.

Leta 1997 mu je National Association of Theater Owners dodelil svojo prvo Nagrado za dobrodelneža leta. Dvakrat je prejel nagrado centra Simona Wiesenthala za sponzoriranje raziskav o holokavstvu in problematike človekovih pravic, najprej leta 1991 in še leta 1997.

Rad zbira tudi starine. Čivi v Los Angelesu z ženo, televizijsko novinarko Mario Shriver, in njunimi štirimi otroki, Katherine, Christino, Patrickom in Christopherjem.

Tony Goldwyn (Drucker) je nastopil v filmih Duh, Pelikanovo poročilo, Nixon, Zbogom, dekleta, The Last World, Tarzan (glas), The Substance of Fire, A Walk on the Moon (tudi režiser, producent), Gaby: A true Story ter Bounce. Nastopil je tudi v televizijskih nadaljevankah Truman in Z Zemlje na Luno, v kateri je igral Neila Armstronga. Trenutno režira Animal Husbandry z Ashley Judd.

Michael Rappaport (Hank) je nastopil v filmih Zebrahead, Deep Blue Sea, Mogočna Afrodita, Prava stvar, Policaji, Beautiful Girls, Metro, Higher Learning, Kiss of Death, A Brother’s Kiss, Kiss Toledo Goodbye, Girl Talk, King of the Jungle, Kicked in the Head, The Pallbearer, Illtown, Palmetto ter Small Time Crooks. Letos je nastopil v treh filmih: Men of Honor, Bamboozled in Lucky Number. Leta 1999 se je večkrat pojavil v nadaljevanki Prijatelji.

O filmskih ustvarjalcih

Roger Spottiswoode (režiser) je režiral filme Noriega: God’s Favorite, Jutri nikoli ne umre, Hirošima, Terror Train (režijski prvenec), The Pursuit of D.B.Cooper, Under Fire, The Best of Times, Shoot to Kill, Turner & Hooch ter Air America.

Za televizijo je posnel The Last Innocent Man ter And the Band Played On.

Kariero je začel kot montažer dokumentarcev in reklam. Ko se je v sedemdesetih iz rodne Velike Britanije preselil v ZDA, je tam montiral Slamnate pse, Pata Garretta in Billyja the Kida, The Gambler, Hard Times in The Getaway.

Tom Woodruff, Jr. in Alec Gillis (maska) sta v okviru svojega podjetja Amalgamated Dynamics, Inc. oblikovala osupljiva bitja in spektakularne maske s pomočjo uporabe različnih tehnik nanosa ličil v filmih Osmi potnik 2, 3 in 4, Zvezdni bojevniki, Michaelu Nore Ephron, pri katerem sta oblikovala angelska krila Johna Travolte; pri Jumanjiju sta bila zaslužna za številne animatronične živali in masko; v Santa Clause se je Tim Allen debelil in hujšal z njuno pomočjo; Mortal Kombat; v Volku sta oblikovala lutko-hibrid med človekom in volkom; pri Smrt ji lepo pristoji sta oblikovala animatronični dvojnici Meryl Streep in Goldie Hawn. Za svoje delo pri Osmem potniku 2 in Smrt ji lepo pristoji sta istega leta prejela dve nominaciji za oskarja, za Smrt ji lepo pristoji sta prejela nagrado BAFTA. Med njunimi filmi so še Peklenski val, The Grifters, Tremors, Tremors II: Aftershock, Dosjeji X in Moj najljubši Marsovec.

Alec Gillis je pričel svojo kariero pri vesoljskem epu Rogerja Cormana Battle Beyond the Stars. Ko je delal pri Cormanu, se je seznanil s takrat obetajočimi novinci, med katerima sta bila James Cameron, s katerim sta skupaj z Woodruffom sodelovala pri Osmem potniku 2, in Gale Anne Hurd, producentka Osmega potnika 2 in Tremors. Gillis je obiskoval filmsko šolo na UCLA in sodeloval z vrhunskimi imeni na področju maske, meddrugim s Stanom Winstonom. Ko je sodeloval z Winstonom, je spoznal Woodruffa in skupaj so jima dovolili piliti veščine na področju oblikovanja različnih pošasti. Woodruff je kariero pričel pri filmih, kot so The Adventures of Buckaroo Banzai Across the Eighth Dimension ter Star Trek III: The Search for Spock. Po zaslugi obeh filmov se je znašel pri Stanu Winstonu, s katerim je sodeloval pri Terminatorju, Predatorju, Osmem potniku in denimo pri televizijski nadaljevanki Amazing Stories. V tem času je postal eden vodilnih strokovnjakov za zapleteno masko in kostume bitij, ki so jih oblikovali v studiu. Zaradi potrpežljivosti in telesne zgradbe kot tudi zaradi igralskih sposobnosti je upodobil naslovna bitja v filmih Monster Squad, Pumpkinhead, Leviathan, Jumanji in Osmi potnik 3.