Kolosej
Film distribucije Cenex

Šesti čut

drama, psihološki
Na sporedu od: 6.1.2000, Kolosej Ljubljana
1h 46min / 106min
Scenarij: Philip Messina
Ni vsak dar blagoslov
in ni vsako spoznanje odrešitev.

O nastajanju filma

Pred tremi leti, ko je režiser indijskega rodu Night Shyamalan, ki sicer stalno živi v Filadelfiji, delal na končni montaži svojega drugega filma Wide Awake, ga je nenadoma spreletelo spoznanje, kaj se bo zgodilo z njegovim naslednjim projektom. Zaupal ga je svojemu montažerju: Veš, napisal bom scenarij za film z naslovom Šesti čut. V njem bo glavno vlogo igral Bruce Willis. Odgovor njegovega sodelavca je bil preprost: Ja, kajpada.
Septembra 1997, ko je bil Shyamalan z ženo v Los Angelesu, so mu po telefonu sporočili, da se za njegov scenarij Šesti čut zanima filmska hiša Hollywood Pictures. To je bil za naju čisto poseben trenutek, se spominja režiser. Kmalu zatem sem lahko poklical svojega montažerja in mu povedal, da je scenarij odkupljen in da je Bruce Willis že pristal, da bo igral v filmu. Spomnil se je, da sem mu to nekoč že omenil. Tokrat je bil njegov odgovor čisto navdušen: Ne ga lomit! Na nek način pa je bil občutek spoznanja, da se je moje videnje uresničilo, zelo srhljiv, se spominja Shyamalan.
Vsekakor je bil tudi njegov scenarij za Šesti čut preveč srhljiv, hkrati pa je vse, ki so ga prebrali, v trenutku prevzel in na nek način obsedel, da bi ga Hollywood mogel prezreti. Tega se spominja tudi producent Barry Mendel, ki je imel zaradi dolgoletnega sodelovanja z režiserjem to čast, da ga je lahko prebral pred drugimi. Prevzela sta me navdušenje in upanje. Navdušenje zaradi moči in globine zgodbe in upanje, da bi lahko bil del nastajanja filma po njem. Ta scenarij je zelo bistroumno in stilistično izpiljeno pisanje.
Zgodba v stilu srhljivega psihološkega trilerja pripoveduje o osemletnem dečku z imenom Cole Sears (Haley Joel Osment), ki ga preganja temačna skrivnost: obiskujejo ga duhovi umrlih. Cole je izredno občutljiv in krhek deček, razpet med grozo, ki jo doživlja ob vsakem obisku, in med strahom pred nerazumevanjem, ki bi ga dobil v odgovor, če bi svojo skrivnost komu zaupal. Končno se zaupa svojemu psihiatru, dr. Malcolmu Croweu (Bruce Willis). Njuna skupna pot do razumevanja neznanega in nadnaravnega ju vodi do spoznanja, ki ga ne eden ne drugi nista pričakovala in kar lahko razumeta in obvladata le s skupnimi močmi.
Potem, ko je scenarij z veseljem potrdil gospod David Vogel, takrat predsednik Buena Vista Motion Picture Group, sta se za scenarij zavzela tudi uveljavljena producenta Frank Marshall in Kathleen Kennedy.
Nightov vpogled v človekovo obnašanje in domišljijo je nedosegljiv in ga v tako prodornem obsegu še nisem srečal pri nobenem drugem piscu, pripoveduje Frank Marshall. Morebiti gre za njegove indijske korenine razumevanja spiritualnega in mističnega, ki se enkratno prepletajo z odraščanjem v modernem ameriškem okolju. Vsekakor pa ima neponovljivo sposobnost, da poudari delikatno in hkrati izzivalno provokativnost med resničnim in neresničnim in s pretanjenostjo drži ravnovesje med njima.
Frank Marshall je producent, ki je omogočil nastanek cele vrste uspešnic. Sodeloval je pri nastajanju trilogij o Indiani Jonesu in Nazaj v prihodnost, finančno je podprl Spielbergov biser Barva škrlatna, pa provokativno dramo Živi (Alive), ki temelji na resničnih dogodkih. S filmom se je začel ukvarjati takoj po študiju na univerzi UCLA 1968, ko je za osem let postal član produkcijske skupine Petra Bogdanovicha. Sodeloval je pri nastajanju filmov The Last Picture Show, What"s Up Doc, Papirnati mesec, Daisy Miller in Noises Off. Kmalu je območje njegovega delovanja objelo tudi projekte izven te skupine: sodeloval je kot stranski producent pri filmih The Other Side of the Wind Orsona Wellsa in pri dokumentarcu o znani rock skupini The Band Poslednji valček (The Last Waltz). Takoj za tem je pristopil k nastajanju odličnega The Driver Walterja Hilla in bil izvršni producent njegovega kontroverznega filma The Warriors.
Indiana Jones in iskanje izgubljenega zaklada je zaznamovalo začetek uspešnega sodelovanja Franka Marshalla s Stevenom Spielbergom, Georgeom Lucasom in Kathleen Kennedy. Z uspešnicami ET-Vesoljček, in Poltergeist je sodeloval pri nastajanju producentske hiše Amblin Entertainment in pod njeno streho so nastali filmi: Gremlins, Mladi Sherlock Holmes, The Goonies, Imperij sonca in na koncu njegov režiserski prvenec Arachnophobia.
Leta 1991 je v želji, da se bolj posveti režiji, zapustil Amblin Ent. in se posvetil režiji in producentstvu priznanega Živi. Režiral je tudi akcijsko SF avanturo Kongo in bil producent s strani kritikov hvaljenega The Indian In The Cupboard s Kathleen Kennedy in Jane Startz.
Njegova producentska firma je trenutno v post-produkciji dveh filmov: Snow Falling On Cedars Scotta Hicksa (Sijaj) po priljubljenem romanu Davida Gutersona in A Map of the World po romanu Jane Hamilton, v katerem sta zaigrali Sigourney Weaver in Julianne Moore.
Kathleen Kennedy zaznamujejo v večini isti filmi kot Franka Marshalla, saj sta kot eden najbolj uspešnih producentskih parov skupaj že od nastanka Spielbergove Amblin Entertainment. Omenimo naj le njeno sodelovanje pri uspešnicah Kremenčkovi, Kapitan Kljuka, Ameriška pravljica, Joe proti Vulkanu, Innerspace in Rt strahu.Kot izvršna producentka se je še enkrat pridružila Spielbergovi ekipi pri nastajanju Schindlerjevega seznama, ki je bil nagrajen s sedmimi oskarji leta 1994. Poleg močnih in priznanih producentskih imen, kamor režiser vključuje tudi Barryja Mendela in Sama Mercerja, pa v prvi vrsti priznava, da so za podobo filma ključnega pomena igralci. Čeprav je Bruce Willis večkrat poudaril, da bi Shyamalan za vlogo Malcolma Crowea lahko dobil katerega koli znanega igralca, če bi mu ponudil scenarij v branje, pa se ta ne da prepričati, da je Willis edini pravi zanjo. Njegova igra v tem filmu je ključnega pomena, kakor tudi izjemna uigranost Willisa in mladega Haleya Joela Osmenta. Včasih med snemanjem, ko sem ga gledal skozi objektiv kamere ali na monitorju, ga sploh nisem spoznal. V vlogi Malcolma ga vidimo, kako se trudi razumeti, kaj se dogaja z njim in okrog njega, in sprašuješ se, če mu bo uspelo in če bo zmogel pomagati prestrašenemu fantu... Gledaš ga in si želiš, da bi mu bila namenjena odrešitev. To je ena njegovih najboljših predstav, ki ji je znal pridati pravi merici subtilnega humorja in patosa. Čeprav je znan predvsem po svojih vlogah v akcijskih uspešnicah, pa ima sposobnost, da zaigra človeka iz vsakdanjega življenja, Slehernika, kar je že odlično opravil v Šundu in Ne imejte me za norca.
Bruce Willis pa v svoji vsem poznani humorni maniri pridene: Night je zelo zapletena osebnost. Na zelo resen in prepričljiv način obogati misticizem s pridihom verjetnega. Dejstvo pa je, da je napisal izjemen scenarij, kakršna sem do sedaj prebral samo še dva in takoj vedel, da bi rad bil zraven. Njegova sposobnost, da zna uravnovesiti normalno in paranormalno v življenjih osebnosti iz filma, je neprekosljiva.
Režiser M. Night Shyamalan je od vsega začetka vedel, da bo film snemal na ulicah in trgih svojega domačega mesta. Še posebej z vidika tega filma, nisem niti pomislil, da bi to počel kje drugje. Zgodovina Filadelfije je tako bogata, včasih skrivnostna in srhljiva, hkrati pa je mestna arhitektura tista, ki nudi največ in kar bi nobena, še tako bogata scenografija ali filmski trik ne mogla nadomestiti. Skoraj vsak kvadratni meter, na katerega stopiš, ima svojo zgodovino in svojo zgodbo.
Še poln vtisov s snemanja, Shyamalan dodaja: Najbolj zanimivi trenutki snemanja so bili tisti v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah, ob dveh zjutraj na primer, ko smo snemali na starodavnih ulicah, tlakovanih s kamnitimi ploščami, ki jih je zlizal čas in so stavbe ob njih metale čudne nočne sence. Spraševali smo se, katere izgubljene duše nas morebiti prav zdaj opazujejo.

Iz globin svoje duše kličem k Tebi, Gospod.

Ko se ujameta kamera in glasba...

Verjetno ne bi nihče mogel bolje ujeti okolja in ga vpeti v zgodbo, kot je to storil snemalec Tak Fujimoto. Mnogi ga poznajo po njegovem dolgoletnem sodelovanju z režiserjem Jonathanom Demmejem, za katerega je posnel vrsto njegovih filmov: Caged Heat, Last Embrace, Melvin in Howard, Married To the Mob, Ko jagenjčki obmolknejo, Filadelfija in ne nazadnje tudi Beloved. Za delo pri priznanem Devil in a Blue Dress je prejel nagrado The National Film Critics Award. Posnel je tudi režiserski prvenec Toma Hanksa That Thing You Do in Miami Blues, pri obeh pa sta kot producenta sodelovala Jonathan Demme in Gary Goetzman.Med njegova dela sodijo tudi: Tisoč akrov, Grumpier Old Men, Ne meč"te se stran (Singles), Gladiator, in ne nazadnje tudi cenjeni Badlands Terrenca Malicka.
James Newton Howard je z glasbo opremil več kot 50 filmov in si prislužil pet nominacij za oskarje. Glasba ga je prevzela v rosno mladih letih, saj se z njo ukvarja že od svojega četrtega leta. Študiral jo je na glasbeni akademiji Santa Barbara in na USC School of Music, kjer ga je najbolj prevzelo igranje na klavir. Svoj študij je dokončal pod budnim vodstvom legendarnega aranžerja Martyja Paicha. Kot klaviaturist je sodeloval z Melisso Manchester in Eltonom Johnom, nadaljeval pa z mnogimi velikimi glasbeniki, med njimi z Barbro Streisand, Diano Ross, Rodom Stewartom in Bobom Segerjem.
V sklopu njegove filmske kariere pa je gotovo najbolj znana glasba, ki jo je napisal za uspešnico Begunec (The Fugitive), za katero je bil nominiran za oskarja. Nominirali so ga še za filmsko glasbo za ljubezensko melodramo Princ plime, pa za Moj bivši se poroči in za izvirni skladbi Look What Love Has Done (Junior) in For The First Time (One Fine Day).Ne gre pa zanemariti bogate bere v filmski industriji, ki jo je popestril s svojo glasbo. Med filmi z njegovimi melodijami najbolj izstopajo: Hudičev advokat, Falling Down, Grand Canyon, Wyatt Earp, Dave, Glengarry Glen Ross, Čedno dekle, Dave, Živi, Dying Young, Ne imejte me za norca, Moje dekle in Tanka linija smrti (Flatliners).

Če za ljubezen nisi našel časa,
ko si živel, ga tudi po smrti ne boš.

O igralcih...

Bilo mi je v čast, da sem igral z izrednimi igralci, med katerimi pa Haley Joel Osment zaseda prav posebno mesto. Haley je najbolj neverjeten otroški igralec, kar sem jih spoznal in mirno bi ga uvrstil med največje odrasle igralce, s katerimi sem delal. - Bruce Willis
V času snemanja Šestega čuta je imel Haley Joel Osment enajst let. Po ogledu filma bi marsikdo pomislil, da je bilo za tako mladega igralca snemanje zgodbe psihično izredno naporno. Toda mali Haley pravi, da je bilo zabavno in da je bil zelo ponosen, ko so ga izbrali za vlogo Colea. Še posebej ga je vznemirjalo to, da se scenarij giblje skozi različne nivoje razpoloženja, saj te v nekem trenutku nasmeji, takoj v drugem pa spravi v jok in zatem v grozo. Priklenil vas bom na sedež, da boste ob filmu pozabili na vse okoli sebe in ponesel vas bom skozi zgodbo vse do njenega konca, pravi mladi igralec.
Te besede zvenijo morebiti preveč samozavestno za enajsletnika, toda glede na to, da se Haley ukvarja z igro že od svojega petega leta, bo verjetno držalo, da fant kar dobro ve, kaj govori. Najbolj se ga spominjamo po vlogi Forresta mlajšega v prelepem Zemeckisovem filmu Forrest Gump ob Tomu Hanksu. Za vlogo v televizijskem filmu, posnela ga je družba TNT, Last Stand at Saber River je prejel prestižno nagrado Young Star.
Med vlogami v televizijskih serijah se je izkazal kot Avery Brown v priljubljeni Murphy Brown, pa v Thunder Alley in Jeff Foxworthy Show. Pred kratkim se je vsem zapisal v srce z gostujočo vlogo v priljubljeni Ally McBeal kot deček, ki umira in hoče tožiti boga. Za to vlogo so ga predlagali za nagrado Emmy.
Na velikem platnu je doživel igralski krst v filmu Nore Ephron Mixed Nuts, nadaljeval pa je v For Better or Worse Jasona Alexandra in v Bogus Normana Jewisona. Pred kratkim je dokončal snemanje filma I"ll Remember April, ki sega v dogajanje 2. svetovne vojne. Imel je nekaj, česar ni razumel in nekaj, kar je prehitro izgubil.

Bruce Willis (dr. Malcolm Crowe) je igralec širokega razpona. Čeprav ga ves svet pozna in ljubi predvsem po njegovih vlogah policaja Johna Macleana (Umri pokončno) in njim podobnih v Armageddonu, Zadnjem skavtu, Zadnjem preživelem in tako dalje, pa so njegovi pravi ljubitelji prepričani, da zna enako dobro, če ne celo bolje, zaigrati tudi v filmih, kjer mu ni treba reševati sveta in kjer ni v vsakem drugem prizoru kakšne bombastične eksplozije. Mnogi ga cenijo predvsem zaradi vlog v Šundu, In Country, Ne imejte me za norca in v zadnjem Zajtrku prvakov.
Začel je kot zafrkljivi in nikoli odrasli partner Maddie Hayes v priljubljeni televizijski nanizanki Delo na črno. Rodil se je v vojaški bazi na stari celini, materi Nemki in očetu Američanu, ki je bil vojak. Bruce Willis v mladosti, čeprav je rad nastopal v šolskih gledaliških igrah, saj se je tako gladko znebil jecljanja, ni nikoli pomislil na to, da se bo preživljal kot igralec. Po končani srednji šoli se je zaposlil kot voznik tovornjaka, pa je to delo po nesreči v tovarni, kjer je prevažal delavce na delo iz z njega in ki je terjala življenje njegovega prijatelja, kmalu opustil. Po različnih priložnostnih delih, ki so ga vodila iz kraja v kraj, je na koncu pristal v newyorški četrti Hell"s Kitchen, kjer se je zaposlil kot natakar, zvečer pa je igral blues na orglice v različnih barih. To obdobje njegovega življenja je botrovalo njegovi pevski slavi, ki sicer ne dohaja tiste igralske, z dvema zgoščenkama - Bruce Willis: The Return of Bruno in If It Didn"t Kill You, It Just Makes You Stronger - pa je dokazal, da je v glasbi vsaj tako dober in pri poznavalcih tudi cenjen, kot je bil, na primer, v svoji vlogi v Šundu.
V New Yorku je dobil prvo resnejšo vlogo na odrskih deskah, ko je zamenjal glavnega igralca v Fool For Love Sama Sheparda. Kmalu so ga opazili drugi, sledilo je Delo na črno, za njim pa prvi filmski vlogi v komediji Blind Date s Kim Basinger in v kriminalki Sunset, v kateri je igral kavboja Toma Mixa. Potem je prvič umiral pokončno in se z mojstrovino Johna McTiernana za zmerom zapisal v vrh akcijskih igralcev. Od tod dalje je njegova zgodba poznana vsem in bi jo bilo že dolgočasno venomer ponavljati. Večkrat je dokazal, da je raznolik igralec, ki je po vlogah v uspešnicah, na primer v Umri pokončno 2, sprejel tudi izzive manjšega, a slajšega kalibra, na primer v Igralcu Roberta Altmana, ali pa v komediji tipa Smrt ji lepo pristoji, v katerem je ob dveh velikih igralkah, Meryl Streep in Goldie Hawn, dokazal, da ima tudi drugo, nekaterim povsem neznano, igralsko plat.
Eden njegovih zadnjih filmov je romantična komedija z Michelle Pfeiffer The Story Of Us, za leto 2000 pa z režiserjem Shyamalanom načrtujeta še en projekt, thriller The Unbreakable, v katerem bo svoje moči združil (že tretjič) s Samuelom L. Jacksonom.

Toni Collette (Lynn Sears) igra mater preganjanega Colea, ki se potrpežljivo in z veliko ljubezni trudi razumeti svojega edinca. Toni Collette je Avstralka prepričljivih igralskih kvalitet, gledalci po vsem svetu pa se je verjetno najbolj spominjajo po vlogi pogumne Muriel iz romantične komedije Muriel se poroči (Muriel"s Wedding) iz leta 1994. Pred kratkim je zaigrala v Žametnih nočeh (Velvet Goldmine) Todda Haynesa. Med njene opaznejše vloge sodijo tiste v Emmi, The Clockwatchers, The Pallbearer, Cosi, Lillian"s Story in Spotswood, kmalu pa jo bomo videli v drami Eight and a Half Women Petra Greenawaya in The Boys Rowana Wooda.

Donnie Wahlberg (Vincent Gray) se je igralstvu, režiji in pisanju scenarijev posvetil na mednarodnem študiju lepih umetnosti v Dorchestru. S te poti je malce skrenil, ko je osnoval izredno priljubljeno glasbeno skupino New Kids on the Block. Za dva albuma Markyja Marka je napisal besedila in ju tudi produciral. Po glasbenem obdobju, ki se mu je posvetil od leta 1988 do 1994, je leta 1995 sprejel vlogo v filmu Bullet ob Mickeyu Rourkeu, Tupacu Shakurju in Julianu Templu. Kmalu zatem je prišla ponudba za vlogo v Odkupnini (Ransom) Rona Howarda. Videli smo ga še v filmih Southie in Black Circle Boys, pa v televizijskem filmu za TNT Purgatory, v katerem je igral ob Ericu Robertsu in Samu Shepardu. Pred kratkim je dokončal snemanje drame Bullfighter ob strani Michelle Forbes, Willema Dafoea in francoskega igralca Oliviera Martineza.

Po svojem ognjenem krstu ob Kevinu Costnerju v Poštarju (The Postman) je Olivia Williams (Anna Crowe) postala iskana igralka v hollywoodski meki. Pred Šestim čutom je sprejela vlogo v kritiško priznanem filmu Rushmore, v katerem sta zaigrala Bill Murray in Jason Schwartzman.
Olivia je svojo igralsko pot začela na odrskih deskah. Kot Angležinja po rodu zna ceniti gledališke izkušnje in pravo šolanje, zato se je posvetila študiju dramske igre na Bristol Old Vic Theatre School, ki ga je obiskovala dve leti. Bila je članica Royal Shakespeare Company v Londonu in Stratford-Upon-Avonu. Štirimesečna turneja z Richardom III, kjer je igrala naslovno vlogo ob Ianu McKellenu, jo je pripeljala v ZDA, kjer je pritegnila pozornost Kevina Costnerja in tudi sprejela ponujeno vlogo v njegovem filmu.
Pred kratkim je dokončala snemanje neodvisnega filma Four Dogs Playing Poker Paula Rachmana. Olivia vsekakor še ni rekla zadnje besede.

O režiserju...

Pisec in režiser indijskega rodu M. Night Shyamalan se je s filmom začel ukvarjati že z desetimi leti. Ko je bil star 16 let, je dokončal svoj 45-ti kratki film in pri sedemnajstih je svoja starša, ki sta bila priznana zdravnika, obvestil, da navkljub odlično opravljenemu šolanju in štipendijah za študij medicine, odhaja v New York, do bo študiral filmsko režijo na Tisch School of the Arts.
V zadnjem letu študija je napisal scenarij Praying With Anger, po katerem je leta 1992 v Indiji posnel film, ki ga je tudi sam režiral, produciral in igral v njem. Film je na festivalu v Torontu doživel izreden uspeh in mu je leta 1993 tudi prinesel naslov najboljšega debitanta s strani Ameriškega filmskega inštituta v Los Angelesu.
Leto pozneje je svoj izvirni scenarij z naslovom Labor of Love prodal producentski hiši 20th Century Fox, junija 1995 pa je sprejel ponudbo Columbie, da napiše fantazijsko filmsko priredbo priljubljene otroške klasike Stuart Little.
Leta 1997 je dokončal svoj drugi film Wide Awake, v katerem so zaigrali Joseph Cross, Dana Delaney, Rosi O"Donnell in Denis Leary in pripoveduje zgodbo o tesni povezanosti med dečkom, ki obiskuje katoliško šolo, in njegovim dedkom.
Po Šestem čutu je napisal scenarij z naslovom The Unbreakable, film po njem, v katerem bosta zaigrala Bruce Willis in Samuel L. Jackson, pa bo prišel v kina poleti leta 2000.

Komentarji

3.1. 2005 ob 15:24 zvezdica

Film , katerega vsebina in končni razplet sta me popolnoma šokirala.

— joze prek
25.6. 2005 ob 11:49

res ful hud in nepredvidljiv film!!! dobra zgodba, igralci.film vredn ogleda!

— sara
4.4. 2006 ob 13:17

Film,ki je se danes eden izmed mojih najljubših.. Dobra zgodab,napet..na koncu pa ...kaj??Totalno nepričakovan razplet.Zares vse častitke ustvarjalcem...

— gitica
19.2. 2007 ob 11:53

film je res enkraten!

— jst
7.8. 2011 ob 11:55

toooooooooooooo je resssss zakonn filmm res najboljšii :)

— klara
16.8. 2011 ob 18:52

zakonnnn film!!!!!!!!!!

— veronika

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.