Kolosej
Film distribucije A.G. Market

Sedem Jezusovih čudežev

drama
Vera, upanje, ljubezen...
Na sporedu od: 2.9.2004, Kolosej Ljubljana
3h / 180min
Leto: 2003
Scenarij: John Goldsmith
Režija: Philip Saville
Sedem Jezusovih čudežev je dobesedna adaptacija Janezovega evangelija, ki govori o Jezusovem delu in učenju v Judeji, njegovih pogovorih z učenci, čudežih in njihovem pomenu, nasprotovanju judovskih duhovnikov in izdajstvu, sojenju pred rimskim upraviteljem Pilatom, križanju in vstajenju od mrtvih.

"Najsijajnejša zgodba vseh časov, povedana na najlepši možni način." -- Ted Baehr, Movieguide

"Dramatično, mogočno, presenetljivo in drzno." -- Variety Magazine

O filmu

Sedem Jezusovih čudežev je triurna epska filmska zgodba o Jezusovem življenju, kot jo je povedal njegov učenec Janez. Ta film, ki ga je posnela ekipa nagrajena z oskarji, tomyji in emmyji, je prvi veliki film o celotni svetopisemski knjigi, ki je adaptiran od besede do besede.

Sedem Jezusovih čudežev, ki za film tega žanra predstavlja neprimerljivo zavezanost k avtentičnosti in filmski odličnosti, je premiero doživel 11. septembra 2003 na Mednarodnem filmskem festivalu v Torontu.

Scenarij: Sedem Jezusovih čudežev je za veliki ekran adaptiran dosledno, od besede do besede, po Bibliji ameriške svetopisemske družbe Good News Translation. Evangelij po Janezu, najbolj priljubljen izmed štirih evangelijev, predstavlja enkratno human portret Jezusa. Film je tako intimen kot premišljajoč ter občinsvu ponuja neprimerljiv vpogled v razburkano zgodovinsko obdobje iz časa Jezusa Kristusa. Ta ambiciozni film natančno sledi Janezovemu evangeliju ter zgodbi ne dodaja ničesar iz drugih evangelijev niti izpušča zloženih odlomkov.

Produkcija: Enkratna v svojem pristopu in neomajno zavezana k natančni predstavitvi bibličnega Kristusovega časa v vsakem aspektu filmske produkcije, od kostumov do starodavne arhitekture in zgodovinske glasbe.

Filmska ekipa

Ekipo so sestavljali ustvarjalni filmski delavci, večkrat nagrajeni s prestižnimi nagradami, ter ugledni znanstveni in teološki svetovalci iz vsega sveta, ki so dosledno in natančno skupaj oživeli eno najbolj priljubljenih in najbolj prodajanih knjig vseh časov. Sveto pismo.

V filmu Sedem Jezusovih čudežev je nastopilo približno 75 vodilnih igralcev iz Kanade in Britanije in skoraj 2500 statistov.

Igralska zasedba

Jezus: Henry Ian Cusic je klasično izšolan gledališki igralec svetovno znanega gledališča Royal Shakespeare Co. Med njegove gledališke dosežke med drugim spadajo glavne vloge v Othellu, Snu kresne noči, Richardu II in Antoniju in Kleopatri.

Pripovedovalec: Christopher Plummer večkratni dobitnik nagrad tony in emmy, gledališki in filmski veteran, je nastopil v več kot 80 filmih, med katarimi so Čudoviti um, Ararat, Zvok glasbe in Dolores Claiborne.

Janez: Stuart Bunce uspešno igra na filmu, televiziji in v gledališču. Med drugim je igral v Kralju Learu gledališča Royal Shakespeare Company in v nedavnem remakeu Spartaka.

Peter: Daniel Kash. Nadarjenost mu je prinesla mednarodno slavo in nagrade. Med njegove gledališke vloge spadajo tudi Tramvaj poželenja, Devica Orleanska in Magbeth.

Glavni farizej: Richard Lintern je igral s Sophio Loren v mini seriji Mama Lucia. Diplomiral je na Kraljevi akademiji dramskih umetnosti ter med drugim igral v Beneškem trgovcu, Hamletu in Vojvodinji Malfski.

Pilat: Stephen Russell je gledališki veteran, ki več kot 20 sezon nastopa v Stratford Festival Theatru v vlogah v Richardu II in Henriku IV. Igral je tudi na filmu in televiziji.

Producent: Garth Drabinsky je bil nominiranec za oskarja ter dobitnik 19 tonyjev. Med njegove broadwayske produkcije spadajo tudi Poljub ženske pajka, Barrymore in mednarodno znan Ragtime.

Režiser: Phillip Saville, filmski in televizijski režiser, dobitnik številnih prestižnih nagrad. Med njegove režiserske dosežke spadajo tudi Metroland, Dnevi slave in Ojdip.

Scenarist: John Goldsmith, mednarodno priznan, nominiranec za emmyja. Med njegovih dosežkih so tudi Viktoria in Albert, Katarina Velika, Danny svetovni prvak.

Sedem Jezusovih čudežev omogoča globok vpogled v življenje Jezusa Kristusa in uporablja natančen jezik Svetega pisma, pravi producent Garth Drabynsky. Hollywood je v preteklosti predstavljal Jezusovo podobo, sestavljeno iz svetopisemskih in drugih zgodovinskih dejstev. Noben večji film do sedaj ni prikazal tako jasnega in popolnega pričevanja o življenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa.

Komentarji

26.8. 2004 ob 21:22 zvezdica

Upam d je uredu in d ni narjen sam zarad m. Gibsonovga filma... sam zgleda obetavno in če je res posneto po evangeliju mora bit kr dobr... jst sm najpšrej misnla, d je to kr neki, k sm dobila čist napačne podatke o tem, kdo ga je delu in to... nč, upam d bo res ok, pa veretn bom šla gledat... k filmov o Jezusu najdeš dost, enga mam tut doma (sinhroniziranga!!ha llo?!) pa ni nč kj uredu... no ja, bomo vidl:D ampak, pomoje je kul, glede na zgoraj prebrano... ah ja, preveč sm se zagovorila:D

— sonček
27.8. 2004 ob 2:43 zvezdica

Men je bil film bolš kokr pasijon. Nekako se več dogaja, pa še čarovnije dela v temu filmu :)

— Bogo
28.8. 2004 ob 14:39 zvezdica

Meni je pa boljši pasijon! Čeprav je odlična interpretacije biblije! Všeč vam bo! Pojdite ga gledat! Škoda le, da taki filmi pridejo k nam tako pozno! komaj čakam da bo pri nas RAISE YOUR VOICE!

— tarrywoman :D
2.9. 2004 ob 16:44 zvezdica

Ej Bogo, sam neki. Prosim, zapomni si: Jezus ni nikoli delal čarovnij. Tudi sam ni reku, da dela čudeže, ampak da so to ZNAMENJA. Tko d je prevod mal zgrešen. Ampak verjamem, d je film dobr. In jasno, d več stvari kaže, kokr v Pasijonu. Ker je biu Pasijon namenjen sam zadnjim 12 uram Jezusovega življenja, to pa ubistvu govori o celmu življenju.

— Sonček
2.9. 2004 ob 16:47

Upam, da ga nisi zamenju s kakšnim Harry Potterjem :D ker je to čiiist neki drugega.

— Sonček
2.9. 2004 ob 20:13

Zakaj pa je film zaenkrat samo v ljubljanskem koloseju? kdaj ga lahko pričakujemo v mariboru?

— andreja
3.9. 2004 ob 8:46 zvezdica

Dotaknilo se me je Jezusovo veselje in njegova nedoumljiva neskončna predanost v Božjo voljo. Večkrat sem slišala stavek: ON, ki me je poslal. Vedno je OČE na prvem mestu. Kako zelo nas ima Gospod rad! Film vreden ogleda.

— Darja
5.9. 2004 ob 21:03

film je dober, ni kaj. aleluja

— matej
6.9. 2004 ob 13:54 zvezdica

Pasjon je ful boljši, ker se te res dotakne, med tem filmom pa so se mi v zadnji uri ze zapirale oči. Saj nič ne rečem-lepo kronološko predstavljeno, ampak res malo dolgočasno. Pa še jezus je mel ful netipičen obraz.V pasjonu so bli full boljši igralci.

— lenchy
8.9. 2004 ob 17:39 zvezdica

DOBER FILEM,KER NIČ VEČ IN NIČ MANJ NI POVEDANEGA KOT PIŠE V JANEZOVEM EVANGELIJU. LE NE RAZUMEM ZAKAJ JE SLOVENSKI PREVOD TAKO ČUDEN SAJ JE NASLOV: THE GOSPEL OF JOHN KAR POMENI JANEZOV EVANGELIJ

— STANE M.
9.9. 2004 ob 16:48

ej, glede naslova se popolnoma strinjam. Če ne drzga, bi pa saj dal naslov sedem Jezusovih znamenj, ne pa čudežov. Ampak važna je vsebina, konec koncev, ne pa preveden naslov. :D

— sonček
18.9. 2004 ob 8:07 zvezdica

Dolgčas. Če je bil Gibsonov Pasijon film, ob katerem je Bog jokal, je Savilleov Pasijon film, ob katerem je Bog zaspal. Cele tri ure dolga ekranizacija večkrat spornega in še večkrat spregledanega Janezovega evangelija, kjer božji sin (Henry Ian Cusick) z levo roko poči sedem čudežev in se svojim apostolom po križanju pokaže še trikrat, namreč sodi na odrske deske. V gledališče. V teater, pod pero najbolj dolgočasne, razvlečene in prepočasne drame Williama Shakespearja. Med najbolj zagrizene vernike, ki ne bi zaspali niti med osemurnim prikazom Jezusovega predavanja o mesu in krvi. O začetku vampirizma in kanibalizma. O začetku posebnih efektov, kjer Bogov edinec hodi po morju, iz vode dela vino, iz petih kruhkov in dveh ribic nahrani 5 tisoč lačnih mož, zdravi slepe ter oživlja mrtve. Okej, toda kaj, ko to počne brez karizme. Brez gušta in energije. Na ravni osnovnošolske pridige o grehu in pokori. Na stopnji cenene tv serije, kjer celo kri izgleda kot rdeča barva. In če je šel Gibsonov Pasijon do konca, potem Savilleov Pasijon ne gre niti do začetka, kaj šele do sredine in do zadnje večerje, kjer tokrat sodeluje tudi ženska. Pa naj še kdo reče, da apostoli niso znali žurati.

— iztok gartner
18.9. 2004 ob 13:41 zvezdica

Kdor ne bere svetega pisma,tudi ne ve kakšen pomen ima vse to na nas ljudi.film je enkraten...znamenja pa je delal,zato da bi mi resnično verjeli v jezus,kajti on je dar nebeškega očeta

— Primož
28.9. 2004 ob 15:45 zvezdica

2000 let je bil in verjetno še dolgo bo, eden najbolj poznanih, oboževanih in hkrati zaničevanih osebnosti zahodne (in pogojno tudi svetovne) civilizacije. Po kontraverznem Kristusovem pasijonu Mela Gibsona, Sedem Jezusovih čudežev pripoveduje zgodbo o božjem sinu, na precej bolj miroljuben, a vendar zanimivo samosvoj način. Sedem Jezusovih čudežev je film, ki na prvi videz izgleda kot nepotrebno razvlečena zgodba o tem, kar tako ali tako pozna že vsak otrok. A vendar film premore dva velika aduta. Kot prvo prikazuje tisti del Svetega pisma, ki se (vsaj v detajlih) nekoliko razlikuje od ostalih, kot drugo pa ponudi gledalcu, da s pomočjo vizualne podobe dobi vtis o literaturi, ki je sama po sebi dokaj težko razumljiva in bi jo tako, od začetka do konca, prebrali zgolj resnični navdušenci (oziroma verniki). Če se torej zdi, da je za nevernika tri ure preveč za zgodbo o človeku, v katerega je morda težko verjeti, pa gledalec lahko to smatra tudi kot neke vrste splošno izobrazbo, kajti Jezus je postal pač neke vrste krščanski zvezdnik, na katerega prej ali slej nanese vsaka debata. Sama zgodba filma pa je zanimiva predvsem v tem, da Jezusa prikaže nekoliko bolj človeškega, vsaj če izvzamemo njegove čudeže. Jezus tako izgleda povsem običajno, povsem naravno se pogovarja tudi s svojimi učenci, ko ga neverniki ujezijo, se na njegovem licu tudi dejansko zariše jeza itd. Še bolj zanimivo film prikaže, da Jezus pravzaprav ni imel neke izbire, če naj bo mesija ali ne, saj so ljudje preprosto tako zelo hrepeneli po odrešeniku, da so ga avtomatično smatrali kot izpolnitev prerokb, pa naj si je on to želel ali ne. A hkrati je prisoten tudi tisti večni človeški dvom, ki nam govori, da je nekaj res le, če lahko otipamo ali vidimo na lastne oči. In tako Jezusu nihče ne verjame, še celo njegovi učenci so v stalnih dvomih in ga dobesedno silijo, da naredi kakšen čudež in jih tako prepriča, četudi je očitno, da jih ne bo dovolj noben dokaz. Hja, nejeverni Tomaž je skeptičen, še celo ko Kristus že vstane od mrtvih. Toda medtem ko imajo učenci Jezusa radi in mu sledijo kljub dvomom, je odziv pri prostodušnih množicah precej burnejši, večinoma celo agresiven. Jasno, Jezus si vedno upa podvomiti v njihovo vero in s tem v njih same, to pa ljudem ni všeč, še toliko bolj, če jim to reče nekdo, ki naj bi bil zares brez greha. Toda tudi Jezus sam se ne trudi ravno, da bi ljudem dal nekih jasnih navodil ali nasvetov, temveč stalno govori v dvoumnih šifrah, ki jih ne razumejo niti njegovi učenci in jim mora zato stalno ponavljati že povedano. Tako se postavlja vprašanje: je bil Jezus nemara res božji sin in zato njegove (in s tem božje) besede niso povsem doumljive človeškemu umu, ali pa je bil Jezus nemara zelo premeten govorec, ki je z dvoumnimi izjavami vedno poskrbel, da si jih je vsakdo razlagal po svoje in tako v vsaki Jezusovi besedi našel svojo vero? Zanimiva je tudi velika prisotnost žensk v zgodbi, med drugim tudi pri zadnji večerji, pa četudi le zamenja izprijenega učenca. Če torej Sedem Jezusovih čudežev prijetno preseneti glede zgodbe, pa je toliko manj privlačen glede same filmske umetnosti, saj se veliko odlomkov in besedil skoraj dobesedno ponovi in ko tako Kristus že tridesetič reče "Resnično povem vam...", je gledalec že dodobra zasičen in tudi malce zdolgočasen, pa čeprav tri ure minejo hitreje, kot bi pričakoval. Še ena reč, ki moti glede same logike, pa je stalno navajanje "starih skript" in "prerokb", kot dokazov za resničnost praktično vsega, kar Jezus stori in tako se vsaka dvomljiva situacija zaključi z dogmo: "Ker tako piše v starih spisih". Sedem Jezusovih čudežev je film, ob katerem se je potrebno vprašati predvsem to, če bi radi izvedeli vse (in še več), kar nas zanima o Kristusu? Če je odgovor pritrdilen, potem je Sedem Jezusovih čudežev zagotovo vreden ogleda, tako za vernike, kot tudi za skeptike, saj bodo oboji v film našli dovolj dokazov, za svoj prav. Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
8.10. 2004 ob 20:46

BEDA, KDO PA ŠE VERJAME, DA JE RES? ŠKODA SE MI ZDI DT 1000 SIT, NITI 1 SIT NE BI DALA

— LILI
24.10. 2004 ob 17:03 zvezdica

Film mi je bil všeč. Ni spektakularen. Drži se evangelija. Ni večjih dodatkov. Malo dolg. Slovenski naslov ni točen. Prav bi bilo: Evangelij po Janezu. Sem presenečen nad slabo gledanostjo tega filma. Najbrž je res, da ga gre gledat samo ali predvsem tisti, ki mu je do Jezusa in njegovega veselega oznanila.

— Ivan
27.10. 2004 ob 16:55

Film se si ogledala z navdušenjem in ga ne morem nič komentirat lahko pa povem le to da je film zelo lep in zelo poučen

— Zelo zanimiv film
1.1. 2014 ob 12:54

Zelo lep, poučen in navdihujoč film, gledalec si po ogledu lažje predstavlja Jezusovo delovanje in poslanstvo...
Če ima kdo odveč DVD, kupim. Sicer pa bom šel pogledat na Resljevo v trgovino, upam, da ga imajo.

— Tomaž

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.