Kolosej
Film distribucije Blitz Film & Video Distribution

Sahara

komična pustolovska akcija
Dogodivščina ima novo ime: Dirk Pitt!
Na sporedu od: 14.7.2005, Kolosej Ljubljana
2h 4min / 124min
Leto: 2005
Država: ZDA, Španija
Scenarij: Joshua Oppenheimer, Thomas Dean Donnelly, James V. Hart, John Richards
Režija: Breck Eisner
Slavni raziskovalec v podobi preprostega Teksačana Matthewa McConaugheyja in seksi strokovnjakinja Združenih narodov v podobi španske lepotice Penelope Cruz morata preprečiti ekološko katastrofo. Pričakujte posodobljeno različico Indiane Jonesa!

Raziskovalec Dirk Pitt (Matthew McConaughey) najde znamenit kovanec, povezan z zgodovinsko legendo, zaradi česar se spusti v največjo pustolovščino svojega življenja - v lov na zaklad skozi eno izmed najnevarnejših območij Afrike. V iskanju davno pozabljene bojne ladje iz državljanske vojne s skrivnim tovorom, katero tamkajšnji prebivalci imenujejo kar "Ladja smrti", Dirk in njegov duhoviti pomočnik Al Giordino (Steve Zahn) spoznata dr. Evo Rojas (Penelope Cruz), prečudovito in pametno znanstvenico, ki je prepričana, da je zaklad povezan z mnogo večjo težavo, ki ogroža celotno človeštvo. V iskanju ladje, v katere obstoj ne verjame nihče, se morajo Dirk, Al in Eva zanesti predvsem na svojo domišljijo in pogum, da bi jim uspelo prelisičiti nevarne vojskovodje, preživeti v nevarni deželi in na koncu razkriti skrivnost.

O produkciji

"Dirk Pitt je pravi renesančnik," je izjavil Matthew McConaughey, ki igra glavnega junaka v napeti akcijski pustolovščini Sahara. "Je tip moškega, ki se lahko ruva s krokodili, v naslednjem trenutku pa skoči v smoking in se udeleži kraljevskega plesa. Je senatorjev sin, znanstvenik, uglajen in trezen fant, hkrati pa tudi lovec na zaklad, navihan nepridiprav in uničevalec tekile. Vendar pa je vedno kavalir."

Dirk Pitt, ki mu razum enako dobro služi kot mišice, je edini, ki lahko prenese več kot njegov najboljši prijatelj Al Giordino, ki ga igra Steve Zahn. Skupaj se odpravita na popotovanje, ki se začne z uganko o izginuli ladji, konča pa se v največji puščavi na svetu! Pustolovca kmalu odkrijeta, da je pogrešana ladja povezana z daleč hujšo katastrofo, ki jo raziskuje dr. Eva Rojas (Penelope Cruz). "Eva ni dama v težavah, temveč kar ob nekaj priložnostih reši Dirka. Seveda njega privlačijo prav takšna dekleta, zato se med njima ustvari precejšnja napetost," je povedala Cruzova.

Sahara je režiserski prvenec Brecka Eisnerja, k projektu pa so ga pritegnili duh pustolovskih filmov, skrivnostnost in duhovitost, ki jih film izžareva in ki se jih je trudil prenesti na filmsko platno. Producent Howard Baldwin poudarja odnos med Dirkom in Alom kot ključni element filma, zahvaljujoč kateremu se Sahara razlikuje od ostalih pustolovskih filmov in ki ji daje poseben naboj.

Eisnerju je bilo všeč dejstvo, da se Dirk in Al poznata iz otroštva, da imata pristen odnos in da se dobro razumeta. "Preprosto povedano, Dirk ne bi mogel preživeti brez Ala," je izjavil Zahn. "Seveda je Dirk čeden in uglajen moški, dober govorec, skoraj kot kak politik. Al pa je tisti, ki zna iz težav, v katere venomer drvi Dirk, izvleči celo kožo."

O likih

Matthew McConaughey navdušeno opisuje Dirka Pitta kot pol pustolovca in pol Don Juana, človeka s številnimi načrti, ki jih nenehno spreminja: vedno pričakuje nepričakovano in je zelo prilagodljiv. Čeprav je bil v posebni enoti mornarice - pri tjulnjih - je v duši kar malo gusar. Brez dvoma pa je bolj ljubimec kot borec, toda če pride do boja, je pripravljen tudi nanj.

McConaughey verjame, da je prav zaradi te mešanice lastnosti idealni pustolovski junak današnjega časa. Čeprav je Dirk senatorjev sin, ima svoja prepričanja o tem, kako naj bi živeli - v iskanju zakladov in v lovu za neznanim. Lahko bi ga imeli za sanjača, toda njegova prepričanja temeljijo na zgodovinskih in znanstvenih dejstvih, v tem filmu pa ta dejstva nakazujejo, da je potrebno iskanje izgubljene ladje iz državljanske vojne usmeriti na osrednji del afriške puščave. "Dirk Pitt je zabaven, ker ima vedno načrt, v katerega je že vgradil tudi načrt, po katerem mu ne bo nikoli uspelo do konca izpeljati prvotnega načrta tako, kot je načrtoval," je z nasmeškom dodal McConaughey.

Dirk ni navaden akcijski junak, kot smo jih navajeni v filmih. Je običajen dečko z vojaško izobrazbo, ko pa pride v škripce, improvizira in pri tem uživa. In ravno zahvaljujoč temu mu vedno uspe. Dirkov najboljši prijatelj je Al Giordino, zgovoren avtomehanik, ki ves čas pazi nanj. Poznata se že iz otroštva in se pogovarjata na način, ki je mogoč samo med tistimi, ki jih povezuje tako dolgo znanstvo.

"Al predstavlja glas razuma," pravi McConaughey, "vendar ve, kdaj mora zaupati Dirkovemu šestemu čutu in prav ta odnos med njima je gibalo celotne zgodbe."

"Al je večni cinik in ne verjame ravno preveč v Dirkove teorije, vendar mu vedno stoji ob strani. Med njima je trdno medsebojno zaupanje in spoštovanje," je izjavil Steve Zahn, ki igra Ala.

Eisnerju se je zdelo zelo pomembno, da Al ne bi izpadel samo kot tepec, saj gre za zapleten lik. Čeprav doda merico zajedljivega humorja, je drugače resen človek, ki se znajde v življenjsko nevarnih situacijah. Filmarji so se strinjali, da za to vlogo ne bi mogli najti primernejšega igralca od Zahna, ki je takoj dojel globino lika in je vsak prizor odigral naravnost popolno. Poleg tega je Zahn ljubitelj zgodovine in vojn in ima obširno zbirko predmetov iz obdobja državljanske vojne, zato je poznal vsa dejstva, povezana s to temo.

Zahn in McConaughey sta dala vse od sebe, da bi pričarala dolgoletno prijateljstvo med dvojico likov. "Ne zanima me, kako dobra je akcija, kako hitri so helikopterji in kako izjemne so eksplozije," pravi Zahn. "Če ne boste verjeli, da sta prava prijatelja, bo film popoln polom."

"Vedela sva, da morava dajati vtis, da se razumeva tudi brez besed," je dodal McConaughey, "zato sva s Stevom precej časa prebila skupaj in si izmišljevala zgodbice in vzdevke iz Dirkovega in Alovega otroštva. Tega sicer ni v filmu, vendar nama je to pomagalo, da sva bila bolj sproščena."

No, vendar snemanje ni bilo samo zabavno, saj so morali igralci en mesec preživeti v urjenju in treningu s posebno enoto mornarice - tjulnji. "Vem, da je to že obrabljeno, vendar se res zbližate z nekom, s katerim prebijete skupaj 12 ur dnevno, ko drug ob drugem potita krvavi pot. Spoznate še drugo plat človeka, saj se ne morete pretvarjati, ko zadihani hlastate za zrakom," je še povedal Zahn. Poleg tega so s pomočjo treninga prepričljivejše odigrali nekatere akcijske prizore.

V iskanju izginule ladje Dirk in Al priskočita na pomoč Evi Rojas (Penelope Cruz) iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je odkrila skrivnostno bolezen. Penelope je k vlogi pritegnila moč junakinje, ki jo igra, še posebej pa ji je bilo všeč, ker moški liki niso zanimivejši od ženskih. Ravno nasprotno: Eva je pravi tridimenzionalen lik, ki izpolnjuje zgodbo: njeno odkritje in to, kar mora sporočiti svetu, je izjemno pomembno.

"Všeč mi je bila njena osebnost," pravi Cruzova, "saj niti sama, tako kot ne fanta, ne klone pred izzivi. Poleg tega je resnično duhovita in se povsem razlikuje od vseh mojih prejšnjih vlog."

Penelope se ob prihodu na snemanje v Maroko znašal v zelo podobni situaciji kot Eva; ekipa je s polno paro snemala že en teden in vsi so se med seboj že kar spoprijateljili, nato pa je prišel nekdo iz "zunanjega sveta". Enako situacijo je doživela tudi Eva, ko je spoznala moška, ki sta prijatelja še iz otroštva. Junaškemu triu je v podporo še skupina hvale vrednih igralcev, vključno z Williamom H. Macyjem v vlogi admirala Sandeckerja, Rainnom Wilsonom v vlogi Rudija Gunna, Lennijem Jamesom kot generalom Kazimom, priznanim francoskim igralcem Lambertom Wilsonom v vlogi Yvesa Massarda ter z Delroyem Lindom v vlogi agenta Cie Carla.

"Všeč mi je admiralova moč. Prihajam v leta, ko mi je ostal samo še moj ledeni pogled," se je pošalil Macy, ki je bil nominiran za oskarja za film Fargo. "Je vpliven, pameten, doživel je že vse mogoče, zdaj pa ima privilegij, da ukazuje drugim. Po 45-ih letih igranja brezveznežev je to dobrodošla sprememba."


Sandecker je ogorčen nad tem, da je mornarico zapustil v sumljivih okoliščinah, zato je odločen, da ne bo nikoli več delal za državo. Zdaj je na čelu zasebne organizacije, ki išče izgubljene umetnine in starine, še posebej v morskih globinah. "Všeč mi je priložnost, da igram lutkarja, ki ima v rokah vse niti in upravlja z drugimi. Je dovolj pameten, da ve, kdaj se mora prepustiti, kdaj je prav, da je odločen in kdaj lahko zamiži na eno oko. Je izjemen lik," je zaključil Macy.

V puščavi

Beseda 'sahara' pomeni 'puščava', kar Sahara tudi je. Vročina, peščena neurja in prazno peščeno prostranstvo, do kamor ti seže pogled v kateri koli smeri. Ekipa je snemala na nekaj lokacij v Maroku in na jezeru v bližini Marakeša, večina puščavskih prizorov pa je posneta v Erfoudu, mestecu na robu Sahare v bližini meje z Alžirijo.

Eisner je presenečen nad hitrostjo, s katero se je v tem delu sveta razvila filmska industrija. Pred samo desetimi leti ni nihče šel v Maroko, danes pa je že del filmske zgodovine. Poleg tega so lahko tam priskrbeli tri tanke, 10 oklepnih transporterjev in helikopter Huey - celotno oklepno enoto. Tamkajšnji prebivalci so bili zelo prijazni in so naporno garali ter bili pripravljeni pomagati na kakršen koli način. Za snemanje številnih puščavskih prizorov je ekipa Marakeš zamenjala z mestecem sredi puščave na severovzhodu dežele, z Erfoudom.

Za scenografa Allana Camerona je bil Maroko logična izbira: "Ne morete posneti filma z naslovom Sahara brez kadrov resnične puščave," je izjavil. Cameron je že delal na velikih akcijskih uspešnicah: oba dela Mumije, Tomorrow Never Dies je v Maroku že snemal The Four Feathers. Vsak film zahteva v scenografiji nekaj novega in Sahara ni bila izjema. Maroko se po videzu zelo razlikuje od Malija, kjer se dogaja večji del filma, zato se je moral Cameron domisliti, kako bi dosegel takšno razliko v videzu dežele. "Prevzeli smo Rissani, mestece v bližini Erfouda, in ga predelali v Mali: privlekli smo in zakamuflirali tovornjake, da bi bili videti kot z Malija. Pazili smo, da je bilo vse zelo raznobarvno, saj je Mali barvno mnogo živahnejši od Maroka."

Cameron si je prav tako izmislil veliko solarno elektrarno, ki stoji nad temno skrivnostjo - del so je zgradili, del pa je ustvarjen računalniško. Po scenariju se nedaleč od elektrarne nahaja tudi utrdba Tujske legije, za kar so izkoristili trdnjavo, ki se nahaja tik ob Erfoudu in jo prilagodili za potrebe filma. Največji izziv je predstavljala reka. V scenariju sta dve reki: v džungli in v puščavi. Po temeljitem iskanju so našli nekaj lokacij v Azzemmourju pri rezervoarju blizu Marakeša ter na jugu Španije - in končni rezultat je bil odličen. V scenariju je še več zahtevnejših prizorov, eden izmed največjih izzivov pa je bilo snemanje bitke na reki James. Ekipa je zgradila ladjo, ki po bitki na reki nekako konča sredi puščave.

"Ladjo smo morali "vstaviti" v peščeno sipino, kar se morda niti ne sliši preveč zapleteno," pravi Camron, "toda ko začnete premeščati na tone peska, se le-ta ves čas vsipa in premika. Vse je mnogo težje, celo hoja po puščavi predstavlja pravi podvig. Za razdaljo, ki bi jo drugače prehodili v 15-20 minutah, boste u puščavi potrebovali debeli dve uri."

Med 12 tedenskim snemanjem v Erfoudu se je ekipa spoprijemala s težkimi vremenskimi pogoji, ki si podajajo roko s surovostjo dežele. Filmske ekipe se ponavadi srečajo z nepričakovanimi peščenimi viharji, in snemanje Sahara ni bilo pri tem nobena izjema. McConaughey je rekel, da je bilo včasih ob osmih zjutraj čudovito vreme, nakar je okoli kosila izbruhnil vihar. Cameron je dodal, da so lahko na trenutke videli tudi na kilometre daleč, čez deset minut pa niti prsta pred nosom več. Bilo je vroče, skoraj 50°C, zato ni bilo ravno prijetno stati na peščenih sipinah. Čeprav so se filmarji pripravili na puščavski izziv, jih je Sahara spet presenetila. "Vsi pravijo, kako v puščavi nikoli ne dežuje," je rekel producent Howard Baldwin, "in izrek 'Zadnjih 40 let nismo videli dežja' pa se je med našim snemanjem spremenila v močan naliv."

Če ni šlo za peščen vihar ali dež, pa so bile na tapeti kobilice. Ali pa veter, ki je dvigal pesek z vseh strani in kar nekajkrat pokvaril snemanje. Toda Eisnerju je kljub težavam uspel na snemanju obdržati dobro vzdušje, umirjeno in neobremenjeno, igralce pa sproščene: med snemanjem v puščavi so spali v šotorih, zvečer pa so kurili taborne ognje.

V vzdušju, kjer ni prevladoval ego in publiciteta, se je igralcem zdelo pomembno, da čim večkrat je mogoče, sami izvedejo svoje nevarne prizore, Eisner pa je izjavil, da bi Matthew verjetno sam izvedel vse prizore, če bi mu to dovolila zavarovalnica. Igralci so morali spoznati precej pestro orožarno, saj so v filmu uporabljali veliko orožja, Zahn in McConaughey pa sta dva tedna pred ostalimi člani ekipe pripotovala v Erfoud z vojaškim svetovalcem Harryem Humphriesom, kjer sta se urila v uporabi orožja in se privajala okolju.

O igralcih

Matthew McConaughey (Dirk Pitt) je pozornost pritegnil s filmom o odraščanju Richarda Linklaterja Dazed And Confused. Igral je v Boys on the Side in Larger Than Life, potem pa je dobil vlogo v filmu Time to Kill ob Kevinu Spaceyju, Samuelu L. Jacksonu, Sandro Bullock in Donaldom Sutherlandom.

Steven Spielberg ga je angažiral za film Amistad ob Anthonyju Hopkinsu in Morganu Freemanu, nakar je sledila vloga v filmu Roberta Zemeckisa The Contact, v katerem je bila njegova partnerka Jodie Foster. Potem je združil moči z Woodyjem Harrlesonom, Jenno Elfman in Ellen DeGeneres v Edtv Rona Howarda. Sledila sta dva popolnoma različna filma: kontroverzna vojna drama U-571 z Billom Paxtonom in romantična komedija Wedding Planner z Jennifer Lopez.

McConaugheyjev razpon vlog je bil na preizkušnji leta 2002, ko je igral v treh filmih: v Thirteen Conversations About One Thing igra odvetnik, ki je soočen z moralno dilemo; sledil je horor-triler Frailty po scenariju in v režiji Billa Paxtona, mišice pa je pokazal v znanstveno-fantastičnem akcijskem filmu akcijskem filmu Reign of Fire, v katerem s Christianom Balom rešuje svet pred zmaji, ki bruhajo ogenj.

Največja uspešnica, v kateri je igral, je bila romantična komedija s Kate Hudson How to Lose a Boy in 10 Days, ki je takoj ob začetku predvajanja skočila na prvo mesto gledanosti in prislužila več kot 100 milijonov dolarjev samo s predvajanjem v ameriških kinematografih.

McConaugheyjevo podjetje "j. k. livin" dela na novih projektih z velikimi hišami, kot so Universal Pictures, Paramount Pictures, New Line in Imagine Entertainment. Producirali so dokumentarec Hands on a Hardbody, sodelovali pa so tudi s podjetjem Fortis Films Sandre Bullock kot producenti filma Making Sandwiches, ki je bil premierno prikazan na filmskem festivalu Sundance. McConaughey je napisal scenarije in režiral kratka filma The Rebel in Chicano Chariots.

Steve Zahn (Al Giordino) se je improvizacijskemu gledališču pridružil v srednji šoli. Po prvem letu na univerzi Gustavus-Adolphus v Minnesoti je slučajno pristal na avdiciji za predstavo Biloxi Blues in dobil glavno vlogo.

Po prvi vlogi je dve leti preživel s prestižno gledališko skupino American Repertory Theatre v Cambridgu, nato pa je odšel v New York, kjer je dobil vlogo v predstavi Bye Bye Birdie.

Igral je ob Ethanu Hawku v predstavi Sophistry v Playwrights Horizonu, kjer je padel v oko režiserju Benu Stillerju in dobil svojo prvo filmsko vlogo v filmu Reality Bites. Z Ethanom Hawkom je ponovno sodeloval v sodobni različici Hamleta, kritike in občinstvo pa je navdušil z režiserskim prvencem Toma Hanksa That Thing You Do!. Veliko pozornosti je pritegnil z vlogo v filmu Stevena Soderbergha Out of Sight.

Za glavno moško vlogo v filmu Happy, Texas je dobil Independent Spirit Award. Igral je še v filmih: You've Got Mail s Tomom Hanksom, Joy Ride režiserja Johna Dahla ter Riding in Cars with Boys, v katerem igra očeta odvisnika. Pred kratkim je igral s Haydnom Christiansenom in Chloe Sevigny v Shattered Glass, Daddy Daycare z Eddijem Murphyjem in National Security z Martinom Lawrencejem, kmalu pa bo zopet sodeloval s Penelope Cruz pri filmu Bandidas.

Zahn je prav tako posodil svoj glas likom v več animiranih in igranih filmih: medvedu Archieju v Dr. Dolittle 2 in mačku Montyju v Stuartu Littlu, lahko pa ga bomo slišali tudi v Chicken Little.

Penelope Cruz (dr. Eva Rojas) se je do petnajstega leta učila baleta na španski umetniški akademiji. V filmu je prvič nastopila leta 1991 in to v kultni uspešnici Jamon Jamon s Javierjem Bardemom, nakar je igrala v Belle Epoque. Sodelovanje s priznanim režiserjem Pedrom Almodóvarjem je dalo zagon njeni mednarodni karieri s filmi Carne tremula in Todo sobre mi madre, nakar je postala zelo iskana na obeh straneh Atlantika.

Billy Bob Thornton jo je angažiral za film All Pretty Horses ob Mattu Damonu, igrala je ob Johnnyju Deppu v filmu White dust, v Captain Corelli's Mandoline pa sta bila njena partnerja Nicholas Cage in Christian Bale. V filmu Vanilla Sky režiserja Camerona Crowa je Penelope igrala ob strani Tomu Cruisu, Cameron Diaz in Jasonu Leeju. Ostali filmi, v katerih je igrala, so: Masked & Anonymous, Gothika in Head in The Clouds s Charlize Theron.

Lambert Wilson (Massarde) je zelo aktiven na obeh straneh Atlantika, tako na filmskih platnih kot v gledališču. Njegova zadnja stvaritev, v kateri smo jo videli, je bil film Catwoman s Halle Berry, v katerem igra pokvarjenega mogotca Georgesa Hedarja. Pred tem je igral Merovinga v Matrix Reloaded in Matrix Revolutions, v filmu Richarda Donnerja Timeline in v francoskem mjuziklu Pas Sur la Bouche z Audrey Tautou.

Petkrat je bil nominiran za nagrado Cesar (francoska različica oskarja), nazadnje za stranko moško vlogo v komediji Fabiana Ontenienta Jetset. Prvo filmsko vlogo je dobil ob Seanu Conneryju v Five Days One Summer. Nekateri od filmov, v katerih je igral, so: The Blood of Others Clauda Chabrola z Jodie Foster; z Juliette Binoche v Rendez-Vous; v filmu Andrzeja Wajde The Possessed; The Belly of an Architect Petra Greenawayja; El Dorado Carlosa Sauraje; priznanem Jefferson in Paris Jamesa Ivoryja; z Vero Belmont v Red Kiss in Marquise; The Leading Man Johna Duigana; Same Old Song Alaina Resnaisa; Trop(peu) d'amour Jacquesa Doillona; The Last September Deborah Warner in Combat d'amour en Songe's Raula Ruiza.

Wilson je igral v številnih gledaliških predstavah v francoskem in angleškem jeziku. V Royal National Theatre v Londonu je nastopil v predstavah A Little Night Music ob Judi Dench v režiji Seana Matthiasa, kot tudi v Ashes to Ashes Harolda Pinterja. Ostale gledališke stvaritve vključujejo L'Amour de L'Amour, La Machine Infernale, La Celestine, Euridika, in Ruy Blas. Wilson je tudi režiral in igral v drami Les Caprices de Marianne, ki so jo prikazovali v Peter Brooks' Theatre des Bouffes du Nord v Parizu in s katero je šel na turnejo po Franciji. Leta 2002 je na Avignon Festivalu in v Chaillot National Theatreu v Parizu režiral Racineovo Berenice, v kateri hkrati igra ob Kristin Scott Thomas.

Delroy Lindo (Carl) je igral v filmu Davida Mameta Heist, v katerem sta njegova soigralca Gene Hackman in Danny DeVito, ter v filmu Strange Justice. Pohvale kritikov je dobil za vlogo Rodneyja v drami Spika Leeja Clockers, z Leejem pa je sodeloval tudi pri filmih Crookyn in Malcolm X.

Njegova impresivna filmografija vključuje tudi filme Wondrous Oblivion, The Castle, The One, Gone in 60 Seconds z Nicolasom Cageom in Robertom Duvallom, Ransom z Melom Gibsonom (za ta film je bil nominiran za Image Award), The Life Less Ordinary s Cameron Diaz in Ewanom McGregorjem, Broken Arrow, Okus Minnesote, Romeo Must Die, Mr. Jones, L'Exil du Roi Behanzin, Devil's Advocate, Bright Angel in Mountains of the Moon.

Na malih ekranih je Lindo igral v Lackawanna Blues in The Exonerated, hvaljeni CBS-ovi drami Profoundly Normal, Strange Justice in ganljivi športni drami Soul of the Game. Nastopil je v Glory and Honor (TNT) in v First Time Felon (HBO).

Na Broadwayju je igral v predstavi Augusta Wilsona, Joe Turner's Come and Gone, za katero je bil nominiran za nagradi tony in Drama Desk Award, nato v Master Harold and the Boys, A Raisin in the Sun (za katero je bil nominiran za nagradi Helen Hayes in NAACP Image Award za najboljšega igralca), igral pa je tudi v off-brodawayskih predstavah in v manjših lokalnih gledališčih po Ameriki in Kanadi.

William H. Macy (Admiral Sandecker) trenutno snema priredbo drame Davida Mameta, Edmond v režiji Stuarta Gordona in produkciji hiše Muse Films. Nedavno se je pridružil snemanju neodvisnega filma Thank You for Smoking, ki je posnet na romanu Christopherja Buckleyja, v katerem igrajo Aaron Eckhart, Robert Duvall in Katie Holmes, režiser pa je Jason Reitman.

Za hišo TNT je igral v The Wool Cap, priredbi komedije Gigot iz leta 1962. Macy je film popeljal v novo dobo skupaj s kolegom scenaristom Stevenom Schachterjem, ki je film tudi režiral. Za vlogo v tem filmu je bil nominiran za zlati globus in nagrado SAG, skupaj s Schachterjem sta bila nominirana za Writers Guild Award, film pa je bil nominiran za nagrado kritikov (Critics' Choice Award).

Macyjeve številne vloge vključujejo tudi vloge v filmih Stealing Sinatra, Spartan, Woody Allenov Radio Days, The Murder of Mary Phagan, Searching for Bobby Fischer, Client, Murder in the First, Opus g. Hollanda, Ghosts of Mississippi, Air Force One, Pleasantville, Magnolia, Crossroads, Jurski park III, Dobro došli v Collinwood, Cellular in The Cooler. Nominiran je bil za zlati globus za vlogo Tick Tock McLaughlina v Seabiscuitu, film pa je bil nominiran za najboljši film. Leta 1997 je bil nominiran za oskarja, za film Fargo.

Lani je delal kot koscenarist in igral v dobro ocenjenem filmu Door to Door za hišo TNT, za katerega je dobil dve nagradi emmy (film je dobil 12 nominacij, osvojil pa je šest nagrad emmy).

O filmskih ustvarjalcih

Breck Eisner (režiser) je kariero začel z režiranjem reklam, odkril pa ga je Steven Spielberg in ga angažiral kot režiserja nadaljevanke iz leta 2002 "Taken". Eisner je režiral televizijska pilota za The Invisible Man leta 2000 in Thoughtcrimes leta 2003.

Thomas Dean Donnelly & Joshua Oppenheimer (scenarista) sta se spoznala na filmski šoli USC Film School, kjer je eden študiral režijo, drugi pa produkcijo, in združila moči pri pisanju scenarijev.

Skupaj sta pisala scenarije za filme velikih studiev, kot so Fox, Miramax, Warner Bros, Paramount, Columbia in Universal. Kot izvršna producenta in scenarista sta sodelovala pri filmu Thoughtcrimes za Studios USA, ter pri filmu A Sound of Thunder Warner Brosa. Trenutno končujeta scenarij za Cowboys and Aliens za Sony Pictures, potem pa bosta začela s pisanjem scenarija za Airborn za režiserja Stephena Sommersa in Universal.

John C. Richards (scenarist) je na festivalu v Cannesu leta 2000 osvojil nagrado za scenarij za film Nurse Betty, za katerega je bil nominiran tudi za nagrado edgar. Za filmsko platno je priredil roman Elmorja Leonarda Tishomingo Blues, za film v režiji Dona Cheadla z Matthewjem McConaugheyjem v glavni vlogi. Naslednje leto se bo prvič poskusil kot režiser z lastnim izvirnim filmom The Round z Donom Cheadlerjem v glavni vlogi.

James V. Hart (scenarist) je napisal številne scenarije, vključno Tuck Everlasting, "Jack and the Beanstalk: The Real Story", The Contact, Muppets Treasure Island, Treasure Island, Bram Stoker's Dracula, The Hook in Gimme an F, pred kratkim pa je sodeloval pri scenariju za Tomb Raider: The Cradle of Life.

Kot producent je Hart sodeloval pri miniseriji "Jack and the Beanstalk: The Real Story", Frankenstein, Dracula, The Hook, Ransom in Summer Run.

Clint Mansell (glasba) je po prvem filmskem projektu, filmu Pi v režiji Darrena Aronofskega, postal eden najinovativnejših skladateljev. Ima edinstveno glasbeno izražanje in slog, ki seže čez meje konvencionalne filmske glasbe, kar je najbolje dokazal s filmom Rekvijem za sanje, The Hole in Murder by the Numbers.

Kot pevec in kitarist v brinaski skupini Pop Will Eat Itself je Mansell hitro zaslovel kot glasbeni odpadnik. Mešanica popa, rocka in rapa je kmalu sprožila underground revolucijo, ki še danes odmeva na mednarodni glasbeni sceni. Na koncu so pritegnili pozornost Trenta Reznorja (Nine Inch Nails), s katerim je skupina leta 1994 podpisala pogodbo za založniško hišo. Po dveh letih je skupina razpadla, Mansell pa se je odselil v New York in njegova kariera je prestopila na naslednji nivo, ko je spoznal filmarja Darrena Aronofskega (Pi, Rekvijem za sanje), s katerim je začel tesno in ustvarjalno sodelovati. Pred kratkim je napisal glasbo za film Suspect Zero.

Komentarji

3.6. 2005 ob 18:30

me prov zanima kak je ta film!a mi gdo pove zakaj se v tem filmu gre?

— L005
6.6. 2005 ob 7:37

WTF? zaka pa ta film tko pozn pride če je biu pred 3 tedni na torrentih?

— Mihc
8.6. 2005 ob 7:38

A ga bom mogu it v Zagreb gledat al kaj? Ga vrtijo že elp čas!!!

— Bozo
28.6. 2005 ob 18:57

filem sem gledal in je zelo zanimiv ima dobre scene in še marsi kaj se vam ga splača gledati

— marko
28.6. 2005 ob 21:20 zvezdica

To je film stoletja gledal sem ga v Nemčiji to je bila senzacija tako dobrega filma še nisem videl in ga priporčam vsem oboževalcev zanimivih filmov in za to si ta film zasluži oskarja.

— cool
29.6. 2005 ob 12:31

Film je res the best, dobrski,...Ne bo vam žal...100% ne.

— mateja
30.6. 2005 ob 2:52 zvezdica

hja, mene film ni posebej impresioniral, liki niso prepričljivi in tudi igra ravno ne blesti (po moje je to najslabša igra penelope cruz do zdaj)

— malina
30.6. 2005 ob 21:12

film ni nč posebnga zgodba me je razočarala premal napet

— p
9.7. 2005 ob 17:08 zvezdica

Jaz ostajam nevtralna med tem ali me je film navdušil ali ne. Film nabit z akcijo, ki že na začetku pokaže da se bo med igralcema razvila ljubezen a nas razočarajo. Do konca filma med glavnima junakoma ni niti malo ljubezenskega vzdušja razen na koncu. Reševanje sveta, kot da vrjamemo, da lahko dva junaka rešita svet pred izumrtjem. Igralska zasedba je vredu zato bi pričakovali več akcije ampak smo na koncu zelo razočarani. Film sem si ogledala kot že prej veliko filmov ampak v spomin se mi gotovo nebo vtisnil kot nekaj posebnega. Ne bom rekla ali si je fil vredno ogledat ali ne, ker film le ni tako slab ampak ne smemo pričakovati preveč od njega. Tisti , ki pričakujejo komedijo bodo krepko razočarani. Zvsrt filma bi naj bila komična pustolovščina ampak mislim da bi bilo dovolj če rečemo PUSTOLOVSKI film. BY

— 3wica
13.7. 2005 ob 19:23

Ja mene tut ni nevem koko navdušu. Sej je dobr sam nč pa ni posebnga.Jest sm prčakvov eno tako full napeto pustolovsko zgodbo.

— Vid
14.7. 2005 ob 9:26 zvezdica

Meni se je film zdaj super, ravno za oskarja ni, ker se mi je zdel da so poekod manjkale določene scene. Bil sem presenečen, ker je imel film nekaj res dobrih komičnih vložkov. No tista tovarna sredi puščave mi je bla mal za lase privlečena, niti nisem čisto razumel kaj naj bi bila. Sicer se pa film definitivno splača it pogledat. Dolgo smo ga čakal, a se je splačal. Upam da denimo filma Into the blue, ki je vsaj malce podoben ne bomo tolko časa. LP

— Matej
14.7. 2005 ob 9:46

film je biu ful hud najbrz ga grem se enkrat gledat ljudje ki so umiral zarad zastrupljene vode so se mi smill.pejte ga gledat.

— sara
15.7. 2005 ob 0:39 zvezdica

Ta film je ful cool.Sla sm na medijsko premiero,ker nam je ena dala vstopnice zastojn.ce slucajno to bere se ji res zahvaljujem,saj je bil film ful cool.se enkrat hvala.film je poln akcije.tisti ki obozujete akcije pejte gledat ta film.sele prsu je v kolosej.ajde,mejte se ocena4-5 od 5. caw

— adry
16.7. 2005 ob 18:13 zvezdica

To je film stoletja gledal sem ga v Nemčiji to je bila senzacija tako dobrega filma še nisem videl in ga priporčam vsem oboževalcev zanimivih filmov in za to si ta film zasluži oskarja.

— cool
16.7. 2005 ob 18:15

zelo dober film zasluži si oskarja. to je film stoletja. priporočam da si ga ogledate.

— jernej
18.7. 2005 ob 22:30 zvezdica

Indiana Jones, ekološka verzija. Okej, Sahara resda teče tekoče, frajersko, gledljivo, všečno in po vzoru Indiane Jonesa, toda kaj, ko hoče hkrati teči tudi politično, poučno, ekološko in tako, da nas uči. Da nam nekaj razlaga. Da nam da vedeti, da ni kar tako. Da ni le poletni popcorn, marveč poletni popcorn z globino. To je seveda neumno, nepotrebno in nepričakovano. To seveda uniči drugače dobro narejen film z zelo simpatično in skulirano igralsko ekipo, kjer nikoli tako seksi Matthew McConaughey igra tipa po imenu Dirk Pitt. Tipa, ki s svojim prijateljem Alom Giordinom (Steve Zahn) sredi puščave išče skrivnostno ladjo iz ameriške državljanske vojne in naleti na doktorico Evo Rojas (Penelope Cruz), ki jo skrbijo čudne smrti lokalnih prebivalcev. Pač film o tem, da morajo biti današnji akcijski junaki poleg svojih želja pozorni tudi na ekološke želje svojih partnerk. Film za vse člane stranke zelenih.

— iztok gartner
21.7. 2005 ob 16:22

Ta film bomo(verjetno) šli gledat ob mojem rojstnem dnevu, zato še posebej upam, da ne bo zanič. Sicer pa smo ga izbrali bolj po sili. Obvestim, ko bo viden!

— ina
21.7. 2005 ob 16:27

bon na ininon rojstnon dneve,pa se nič ne veselin kinoja ka idemo gledat saharo:pa še neven či bon šla te fil je za v šankrejt ličite.!

— tina
23.7. 2005 ob 20:33 zvezdica

No, no Tina, a si špricala slovenščino?; prizanesi nam s svojim zmazkom, in ne dajaj take packarije v javost, ker je na meji dobrega okusa!!! Glede filma Sahara. Presenetljivo dobro, všečno in gledljivo! Mathew zelo paše v vlogo reševalca puščave, ostali igralci pa še kar. Zgodba je seveda povlečena za lase, ampak to se že vzame v zakup. Glasba je odlična, potovanje po reki pa že dolgo ne tako barvito. Akcija je dobra, vendar pa v stilu zgodbe, kar je razumljivo! Črna koža v objemu belega peska, prikaže vso nemoč črnega človeka, da bi se zoperstavil belemu gospodarju, ki za velike denarce zastruplja zemljo in ljudi. Film je dober, lahko bi bil seveda veliko boljši, vendar pa je zabaven z lahkoto te posrka v dogajanje. Za dve urici z lahkoto pozabiš na vse skrbi. Prvovrstna instant zabava!

— Max
24.7. 2005 ob 0:24 zvezdica

Če ste obremenjeni al pa kej pa bi radi se mal sprostil, doživel neki zanimivga nikakor ne obremenjujočega...to je to...Res je zabaven ampak ko ga je konc ga je konc, dvomim da bo kdo o tem film še kej velik premišljeval o kakšnih globokih zgodbah, spretnih preobratih...bi reku da ne al?.Zdi se mi velik plus filma Steve Zahn, pa še to da nas spet nekdo spomne na afričane pa onesnaževanje...misl m ni to nevem kak plus...sam se mi zdi taka lepa gesta:)...AJT POL!

— monitor
24.7. 2005 ob 10:07 zvezdica

film sem si ogledal včeraj in morm rečt da je to izdelek, ki se lahko kosa s še tako dobro pustolovščino.sahara je film, ki usebuje odlične komične vložke,dobro zgodbo, perfektno igralsko zasedbo in odlične efekte in zvok. igralci,z mcconaugheyjem na čelu,delujejo povezano in zabavno.komičnost daje al giordino-steve zahn,ki s svojimi nerodnostimi in s smislom za humor nasmeje usakogar.ta film je treba pohvaliti v vseh elementih,ki jih film premore.kot pravijo,je ta film sodobna različica indiane jonesa,in še res je,ker tudi v sahari zasledimo dobro akcijo in dobro komedijo.sahara je po moje spremenila in navdihnila pustolovske filme in v prihodnosti bodo prevladale pustolovščine.sahara je pustila enkraten vtis. ocena:5

— mare
24.7. 2005 ob 12:30 zvezdica

res da SAHARA ni en izmed tistih filmov, ki ti se dolgo vstanejo v spominu, in pravgotovo se ne bo uvrstil v mojo zbirko DVDjev, je pa film, ki polepša ne preveč vesele večere in poskrbi za nekaj smeha. K temu prav gotovo pripomore moška plat igralske zasedbe, ki večini ženskih obiskovalk šibi kolena. Ja, Matthew res polni dvorane in tega se očitno zavedajo tudi ustvarjalci filma, saj je v večini prizorov dokaj pomankljivo oblečen.

— Teja
24.7. 2005 ob 14:30 zvezdica

Ma film je bil dost dobr sam full preveč se je vse skupaj vlekl. saj men. Igrvska zasedba je bla pa odlična, pa tud zasnova filma. Sam na koncu ko najdejjo ladjo je mal čudn vse skupaj!

— Jure
1.8. 2005 ob 22:16

loh bi zravn (na intrnetu) dal še spord gdaj igra

— evazore
2.8. 2005 ob 21:48

To je film stoletja gledal sem ga v Nemčiji to je bila senzacija tako dobrega filma še nisem videl in ga priporčam vsem oboževalcev zanimivih filmov in za to si ta film zasluži oskarja.

— lol
4.8. 2005 ob 9:06 zvezdica

Sahara mi je bil super film.Lahkoten,pustol ovski,s srčkanimi glavnimi igralci...Samo zdi se mi,da je Penelope vse preveč kričala,Matthew pa je bil preveč popoln.V vseh pogledih.Slišala sem,da je film zelo podoben Indiani Jonesu.Uglavnem film za sproščanje.Priporoča m!

— Ina
4.8. 2005 ob 14:32

je full dober film, ravno dons sm ga gledla.Vsi ga morte nujno pogledat kr je res fantastičen.

— frendici
9.8. 2005 ob 20:09 zvezdica

Legende o starodavnih zakladih so že od nekdaj burile človeško domišljijo, željno avantur, kot tudi pohlep po skritem bogastvu iz preteklosti. Človeška narave je pač takšna, da si rad prisvaja materialno bogastvo, ga kopiči in na koncu skrije pred drugimi. Toda vsaka zakopana stvar prej ali slej spet pride na površje, vprašanje je le, kaj vse je potrebno za to (ali pa ob tem) storiti? Včasih, npr. v primeru Sahare, je prej celo potrebno rešiti svet pred uničenjem! Sahara je tipična (hollywoodska) poletna pustolovščina, da se človek malce umakne pred vročino in se malce pozabava, tako zavoljo atraktivne akcije, kot tudi zaradi številnih nesmislov, ki jih film tako pridno niza. Zakaj bi si želeli samo Indiana Jonesa, če pa lahko dobimo zraven še Jamesa Bonda? Oziroma, zakaj bi zgolj iskali zaklad, če pa lahko hkrati (z levo roko) tudi osvobodimo črno celino izpod tiranije samodržcev, ozdravimo ljudi smrtonosne bolezni, rešimo svet pred pogubo in se nato z lepotico sončimo na idilični plaži?!? Sahara je pač eden tistih filmov, ki želi poleg Pozabljenega zaklada imeti tudi Vse in še svet, kar pa sicer dobro tekočo in zanimivo pustolovščino sprevrže v kolobocijo brez repa in glave, kjer nihče ne ve, kdo pije in kdo plača. Zgodba sama po sebi ni problem, težava je le, da se (vsaj) štiri dokaj komplicirane teme preprosto ne dajo strniti v eno samo (smiselno) celoto. Sahara je tako čista obešenjaška zabavljaščina, s tipično ameriško poenostavljenim pogledom na svet (pojdimo in ad hock rešimo tretji svet pred pogubo). Podobno klišejski so tudi vsi glavni liki (in igralci), od Matthewa McConaugheya, ki skuša nasprotnike onesposobiti kar s svojim šarmerskim nasmeškom, seksi zdravnice Penelope Cruz, ki gre preko obvezne hollywoodske tranzicije od reševalke bolnih do seks objekta za naslajanje, ter Steve Zahn, ki v tradiciji dobrega zanesljivega in malce čudaškega pomagača glavnega junaka pač igra tepčka. Edino čudno pri tem je, da za njegovo vlogo niso izbrali temnopoltega igralca, kot je to sicer v navadi (verjetno zato, ker so temnopoltim v tem filmu namenjene še bolj mizerne vloge, od tiranov, preko kruto umirajočih, pa do cincarjev, ki raje meditirajo, kot da bi (po ameriško!!!) ukrepali). A vendarle je prav eden od zabavljačevih komentarjev tisti, ki od celotnega filma ostane v glavi: Kaj narediš, če si največji svetovni onesnaževalec? Kandidiraš za (ameriškega) predsednika! Prav v tem je namreč tista največja paradigma filma, namreč da vse zlo, proti kateremu se morajo boriti glavni junaki, prihaja prav iz Amerike (OK, iz zahoda) in da je Afrika (oziroma tretji svet) zgolj poligon za odlaganje odpadkov, ekonomsko izkoriščanje in sledeče vojaško kazanje mišic. In jasno, v nasprotju s filmom, kjer je za uničenje vsega zlega dovolj že en sam heroj in top iz ameriške državljanske vojne(!?!), je resnica precej bolj krvava, dolgotrajna, uničujoča in niti najmanj črno-bela. Hja, če bi se Sahara vrtela nekaj let nazaj, bi mali Bush verjetno izjavil: Tako bomo osvobodili Irak! (In nato še preostali svet!) Sahara je klasična poletna pustolovščina, ki gledalca prepriča z všečno akcijo in obilo zabave, a je v svoji osnovi tako po ameriško steroidno napihnjena, da niti ne opazi, kdaj se sprevrže v burko, kjer se lahko samo še smejimo trapastim pogruntavščinam, od katerih je vsaka naslednja bolj trapasta od prejšnje, pa četudi se to sploh več ne zdi možno. A kljub vsej obešenjaški preprostosti film ponudi več kot dovolj zabave, četudi tiste, zaradi katere so možganske celice hudo podhranjene (če že ne užaljene). Lep živopisan pozdrav :-)

— spookyMulder
9.8. 2005 ob 20:19

film je res cool tak da si ga je vredno ogledat !

— tamy
13.8. 2005 ob 10:22

kva,čist u redu film

— mugabe
23.8. 2005 ob 12:22 zvezdica

film sem si ogledal včeraj in se mi zdi super. Ni ravno primeren za mlajše otroke saj je kar veliko streljanja ter mrtvih. Drugače pa je napet, na nivoju ter predvsem VELIKO SMEHA!!! na kratko:Film je 1a.

— žan
23.8. 2005 ob 12:26 zvezdica

pa še nekaj! film se mi zdi morda preveč pravljičen npr. dva se tepeta na vrhu stolpa in ko en od nju pade dol se kar ujame na eno od zrcal. čao

— žan
26.8. 2005 ob 19:23

zasanova kuker tolk vredu . zadnjih 30 minut pa poraznih ! NI VREDEN OGLEDA kaj šele 1100 batou. LP

— nixu
27.8. 2005 ob 18:17 zvezdica

Matthew McConaughey ma u tem filmu prevec bele zobe haha:) Cool je k se skoz neki dogaja, film je dost napet pa kr ene par komicnih scen je notr... Dost dobr film, ampak ne bi ga sla se enkrat gledat hehe:) Penelope da en posebn pecat; mislm, da je dobr odigrala vlogo.

— Danijela
28.8. 2005 ob 11:53

ja no sei je kr oky film! ga tut jest priporočam ! sm se tut nasmejala k sm ga gledala !

— urša
29.8. 2005 ob 8:37 zvezdica

Ok , vse lepo in prav. Film ima tudi svetle trenutke, katerim se nasmejiš. Ampak potem ko v puščavi iz letala ki je tam že ziher 50 let in je čist uničen naredita jadranju podobno zadevo, in se rešita iz puščave te prime da bi ODŠEL z dvorane.

— RIP
29.8. 2005 ob 22:50 zvezdica

Avantura,akcija,kome dija-film je dobr,mogoče preveč podobnosti z indiano jones-om.+vreden ogleda

— Ziga
6.9. 2005 ob 16:00 zvezdica

Prvovrstna zabava, indeed. Ob ogledu tega filma sem se nadvse zabavala, vendar ne zahvaljujoč efektivnemu humorju, pač pa ob smehu, namenjenemu patetični in neprepričljivi igri, dolgočasni vsebini brez prave rdeče niti in propadlim poskusom okusne komičnosti. Brez dvoma en najslabših izdelkov, kar sem jih videla. Ksreči smo si priredili lastno zabavo in ob njej pozabili, da smo dejansko plačali za nekaj takšnega.

— Eye-ree
7.9. 2005 ob 15:11 zvezdica

sej bi še kr šlo, sam k sta pa "ameriboysa" začela po puščavi srfat, me je pa res res minil, tako da sm vsatl in šel ven iz dvorane. aja, ocena: -1 od 10

— kauka
18.9. 2005 ob 7:07

Sem gledal ta film,in sicer film ni dober ampak predober.Zelo je napet poln različnih pustolovščin..Gledal sem ga prav v Koloseju v Ljubljani,ko sva šla s sošolcem v Kino. hvala

— Erik
8.2. 2006 ob 11:22

Nism še gledala ampak po slikah sledeč vredn ogleda

— Sahara piše
20.6. 2006 ob 17:30

TO JE ZA MENE NAJBOLJ[I FILM KAR SM JIH VIDLA THE BEST !

— LUSYKA
13.6. 2009 ob 11:26

Film me je impresioniral , čeprav je v njem premalo akcije in uživetosti v like kar bi od igralske zasedbe , ki je sicer res dobra lahko pričakovali . Vendar je za vse občudovalce Matthewa McConaugheya in Penelope Cruz ta film res primeren , poleg tega pa ima tudi nekoliko res odličnih prizorov ........

— kiki

Tvoj komentar

Si film že videl in želiš svoje vtise deliti z drugimi? Napiši svoj komentar! Zanimive ocene filmov bo urednik nagradil z zvezdica.

Preostali znaki: 4000

S komentarji obiskovalci izražajo svoja mnenja, ki niso povezana z uradnimi stališči podjetja. Pridržujemo si pravico do neobjave komentarjev, ki se v vsebinskem smislu ne navezujejo na obravnavani film, ki so žaljivi, opolzki ali brez kakršnega koli pomena. Enako velja tudi za komentarje, ki izražajo in spodbujajo nestrpnost, navajajo h kriminalnim dejanjem ipd. Komentarje izločamo po lastni presoji. Za mnenja ne odgovarjamo.